Besedilo

ODBOR DRŽAVNEGA ZBORA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KULTURO, ŠOLSTVO, ŠPORT IN MLADINO

1. nujna seja

(17. november 2008)

Sejo je vodila mag. Majda Potrata, predsednica Odbora za kulturo.
Seja se je pričela ob 9.03.

PREDSEDNICA MAG. MAJDA POTRATA: Pričenjam 1. nujno sejo Odbora za kulturo, šolstvo, šport mladino. Vse vas lepo pozdravljam. Želim vsem nam članicam in članom odbora, da bi dobro sodelovali v tem mandatu, ki so nam ga zaupali volivke in volivci.
Obveščam vas, da so se za današnjo sejo opravičili, gospa poslanska Majda Širca Ravnikar in namesto nje s pooblastilom nastopa gospod Franci Kek. Drugih nadomestnih pooblastil nisem dobila do tega hipa. Na sejo odbora sem vabila kandidata za ministra za šolstvo in šport prof. dr. Igorja Lukšiča in kandidatko za ministrico za kulturo gospod Majdo Širca Ravnikar. Pozdravljam še enkrat vse prisotne predstavnike sredstev obveščanja, še posebej pa ti hip prof. dr. Igorja Lukšiča, kandidata za ministra za šolstvo in šport. Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red seje odbora. In sicer prvič, predstavitev prof. dr. Igorja Lukšiča, kandidata za ministra za šolstvo in šport in drugič predstavitev Majde Širca Ravnikar, kandidatke za ministrico za kulturo. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za razširitev oziroma za umik predlagane točke dnevnega reda je določen dnevni red, kakršnega ste dobili s sklicem seje. Obveščam vas, da moramo zaslišanje prvega kandidata, to je kandidata za ministra za šolstvo in šport, končati do 12. ure, ker bomo ob 12. uri namreč začeli predstavitev kandidatke za ministrico za kulturo.

Prehajam na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - TO JE PREDSTAVITEV PROF. DR. IGORJA LUKŠIČA, KANDIDATA ZA MINISTRA ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT. Predsednik Vlade Republike Slovenije, Borut Pahor je predsedniku Državnega zbora dr. Pavlu Gantarju 13. novembra 2008 na podlagi prvega odstavka 112. člena Ustave in 229. člena Poslovnika Državnega zbora predlagal listo kandidatov za ministre in ministrice. Predsednik Državnega zbora je Odboru za kulturo, šolstvo, šport in mladino poslal predlog predsednika Vlade, da Državni zbor za ministra za šolstvo in šport imenuje prof. dr. Igorja Lukšiča. V skladu s prvim in drugim odstavkom 230. člena Poslovnika Državnega zbora sem tako sklicala današnjo, na kateri se nam bo predstavil predlagani kandidati, ter odgovarjal na vprašanja članic in članov odbora. Odbor mora po opravljeni predstavitvi predsedniku Državnega zbora in predsedniku Vlade poslati mnenje o predstavitvi predlaganega kandidata, to je po 231. členu Poslovnika. Predlagam, da točko obravnavamo po takem zaporedju. Najprej bi dali besedo kandidatu za ministra in njegovi uvodni predstavitvi, nato pa sledijo vprašanja članic in članov odbora kandidatu. In temu sledijo njegovi odgovori. Pri vprašanjih se nam zastavljata dva možna načina zastavljanja vprašanj, tako da poslanke in poslanci zaporedoma drug za drugim postavljajo vprašanja in kandidat odgovarja sproti ali pa se odločimo za drug način zastavljanja vprašanj, to je, da najprej zberemo nekaj vprašanj in po tem prvem krogu damo besedo kandidatu in nato naredimo drugi krog in tretji, če bo to potrebno.

2.TRAK: (MK)

(nadaljevanje) Po dosedanji praksi predlagam, ker se je zdelo to učinkoviteje, da se odločimo za drugi način, se pravi, da v krogu zberemo nekaj vprašanj in sprašujem ali je za članice in člane odbora tak način dela sprejemljiv. Ne vidim, da bi kdo ugovarjal, torej se bomo za tak način odločili in članice in člane odbora obveščam, da sem dobila pooblastila, s katerim poslanec Matevž Frangež nadomešča poslanca dr. Igorja Lukšiča.
Prosim kandidat za ministra za šolstvo in šport, prof. dr. Igor Lukšič, da se nam predstavite. Izvolite.

DR. IGOR LUKŠIČ: Cenjena predsednica, hvala za besedo. Spoštovane članice in člani odbora za šolstvo in šport in kulturo, predstavniki sedme sile, strokovni sodelavci, hvala za to priložnost, da se lahko kot kandidat za ministra za šolstvo in šport predstavim in dam v presojo svojo kandidaturo, svojo pripravljenost, da bi opravil to vlogo ministra za šolstvo in šport.
V javnost se je na slovenskem, pa tudi širše utrdila predstava, da je šolsko polje nujno strankarske politike prosto polje ali tudi z drugimi besedami, da je ideološko neobremenjeno, ideološko nevtralno. Vi veste, da jaz opravljam v stranki vlogo podpredsednika. Ni neznano, da so ministri za šolstvo in šport bili podpredsedniki strank, so imeli podobno vlogo kot jo imam zdaj jaz. Ker smo se namenili, da uvajamo spremembe in politiko jemljemo na drugačen način, postavljamo drugačne standarde na slovenskem, sem se v dogovoru s predsednikom Vlade odločil, da mandat podpredsednika speljem do konca, mi imamo kongres stranke v kratkem, potem pa ne bom kandidiral za nobeno od izpostavljenih funkcij v stranki, torej ne bom v vodstvu stranke.
S tem je izpolnjen ta kriterij, vsaj na personalni, da ne bom ali pa, da ne bom, in stranka in Vlada, pokaže pripravljenost in dejansko izpelje to na nek način zahtevo širše javnosti, da se to polje ideološko razbremeni.

3. TRAK: (JJ)

(Nadaljevanje) Ne nazadnje, naj vas obvestim, da tudi, ko sem kandidiral za dekana Fakultete za družbene vede leta 2001, nisem potem obnovil ali pa nisem kandidiral za nobeno izpostavljeno funkcijo v stranki. Torej, to je nekaj, kar je tudi v skladu z mojo predstavo, da funkcija ali pa izpostavljene funkcije v šolstvu niso povezljive s strankarskimi funkcijami. To je ena zadeva, ki se mi zdi, ki je zelo pomembna, tudi za naše nadaljnje sodelovanje in tudi zato, da vidimo, da to kar govorimo, tudi delamo.
Druga zadeva je pa recimo bolj osebne narave. Če začnem svojo predstavitev, je; saj zgodbe se začnejo z rojstvom, moja mama je bila učiteljica v osnovni šoli, stanovali smo v osnovni šoli v Poljanah, Kočevskih Poljanah in eno leto sem celo živel v osnovni šoli, potem smo se preselili na drugo lokacijo. Torej, živel sem v učiteljski družini, spremljal te osnovnošolske zgodbe iz prve roke, tako da mi je šola emocionalno zelo blizu.
Drugi del zgodbe so štirje moji otroci s katerimi se, z vsakim posebej šolam skozi vse te oblike. Ne nazadnje je bila tudi koristna izkušnja, ko smo eno leto preživeli v Združenih državah Amerike in sem dobil vpogled tudi v šolstvo ali pa vsaj partikularen pogled, kot ga lahko starš dobi o šolstvu v tej državi. To so neke bolj osebne zadeve.
Naslednja stvar, ki bi jo rad tu povedal na odboru, je da sem skozi celoten proces lastnega šolanja opravljal zelo zainteresirano vlogo. Torej, ko sem hodil v osnovno šolo, sem sodeloval pri upravljanju te osnovne šole. Imel sem to srečo, da je ravnatelj dovolil, da smo učenci sodelovali pri upravljanju šole. Podobno je bilo v gimnaziji v Novem mestu, kjer sem imel celo to priložnost, da sem v tretjem letniku predaval učiteljskem zboru o metodah dela, skupinskega dela z učenci in potem naprej na fakulteti, kjer sem mimo grede, to je javnosti neznano, bil celo v sodnem procesu, zato ker sem kritiziral reformo usmerjenega izobraževanja, ker sem takrat rekel, da so učitelji s strani oblasti obravnavani, kot psi, ki naj samo sledijo in ubogajo ukaze.
Opravljal sem vlogo mentorja v osnovni šoli, v srednji šoli sem vodil krožke. Kot član Rotory kluba Internacionale oziroma Rotary kluba Medvode, sem na ravni slovenskega poddistrikta zadolžen za interakt, to pomeni za ustanavljanje in delovanje klubov,

4. TRAK: (JJ)

(Nadaljevanje) ki združuje mlade od 14-ga do 18-ga leta. Zdaj smo to zadevo sprožili, leto sta bila ustanovljena dva kluba, tako da sem tudi na ta način vpleten v delo s srednješolsko mladino.
Toliko se mi zdi, da je bilo potrebno povedati s tega stališča kolika mi ta moja prostočasna dejavnost na neka način povezuje s temi šolskim poljem.
Ker je to tudi ministrstvo za šport, naj povem, da sem zmeraj bil na meji zelo aktivnim in rekreativnim športnikom. Že od osnovne šole sem sodeloval v več ekipah, v različnih športih, potem tudi v gimnaziji. Treniral sem košarko in bil trener košarkaških ekip v osnovni šoli. Bil sem do nedavnega predsednik Zveze študentskih športnih društev na Univerzi v Ljubljani. Tako, da mi tudi športna organizacija in področje športa ni tuje.
Na sistemski ravni sem se z vprašanjem šolstva in športa srečeval predvsem kot strankarski funkcionar, se pravi že v letih 1997 do 2001 sem sodeloval pri oblikovanju stališč stranke do sistemskih vprašanj šolstva in športa in potem v letih 2005 zlasti v pripravah strankinega programa 2006 in potem ocene stanja alternativa vladnega programa in nazadnje koalicijskega sporazuma. Torej, v tem obdobju sem pravil vrsto razgovorov z najrazličnejšimi ljudmi na različnih ravneh, se pravi od učiteljev, ravnateljev, ljudi, ki se strokovno ukvarjajo z različnimi področji, tako da sem dobil nek vpogled v to, kaj so glavni problemi sedaj šolskega polja, kako tečejo glavni procesi na področju politik na področju šolstva in športa.
Zdaj pa bi mogoče povedal nekaj temeljnih poudarkov, ki so vezani na koalicijski sporazum in ki so vezani na vsebino. Temeljni poto povzemam pravzaprav po tem, kar

5. TRAK: (DAG)

(Nadaljevanje) je bilo tudi sporočilo predsednika države ob začetku letošnjega šolskega leta, in to je, da je šola "cool". Šola je "cool". Tu bi rad navezal, da smo tudi naš strankarski program leta 2006 vodili pod geslom "Cool politika", za kar smo imeli tudi probleme ali pa diskusijo glede tega, kaj je ta "cool". Tu je glavna ideja v tem, da je treba približati jezik in metode dela pričakovanjem in stanju duha med mladino, med generacijo, ki zdaj vstopa. Namreč, mi nimamo več opravka s takim načinom individualizacije, kot smo ga dali skozi mi, ampak imamo tu na delu povsem nove procese. Gre za to, da že takoj mladi ljudje, ko so sposobni uporabljati tehnologijo, začnejo s posebnim procesom individualizacije. Se pravi, ko se mladi pripnejo na računalnike in na vse te možnosti, od "facebooka" naprej in nazaj, komuniciranja preko medija z drugimi prijatelji, navezovanje prijateljev celo preko medijev, z uporabljanjem mobilnih telefonov, z možnostjo, ki jo tudi zelo zgodaj uporabljajo, da poslušajo individualno glasbo, kjerkoli so. In to so mehanizmi, ki jih je treba upoštevati. Namreč, ko ti mladi ljudje vstopajo v šolski prostor, enostavno prejšnje metode, ki smo jih razvili za generacije, ki niso bile na tak način individualizirane, težko primejo ali pa na nekaterih mestih sploh ne primejo več. Učitelj mora tekmovati z vsemi najsodobnejšimi možnostmi, ki jih ponujajo najnovejši mediji. In tu se pojavlja cela vrsta neodgovorjenih vprašanj, na katere nimamo odgovorov ne mi ne v svetu. To je gotovo velika tema za celotno šolsko polje, kako v teh razmerah angažirati mlade ljudi v staro šolsko formo, ki je bila narejena pravzaprav za pospešen proces industrializacije v zahodni Evropi.
Šolskega polja se bom loteval s predstavo, da je človeški potencial edina ali pa ena redkih, ali pa ravno zaradi tega, kot minister za šolstvo, da je to edina strateška surovina, ki jo imamo na razpolago v naši državi, in še ta je na voljo v omejenem obsegu. Zato nihče ne sme ostati brez možnosti, da v polni meri izkoristi svoje potenciale. In tu vidim, da je odgovornost ministra, vlade, tudi državnega zbora, da omogoči, da ustvari možnosti za to, da vsi lahko razvijajo svoje potenciale in da vsi lahko najprej razvijajo svoje sanje in jih potem tudi realizirajo; zato bodo uživali mojo podporo. Torej, družba je odgovorna za razvoj otrok, za čim bolj brezskrbno, vendar odgovorno in zahtevno mladost, in zato ne sme nihče ostati zunaj šolskega sistema. Šolski sistem mora še bolj postati eden od temeljev kohezivne družbe.
o 18 letih od uvedbe strankarske demokracije v Sloveniji in 17 letih od osamosvojitve lahko ugotavljamo, da nam tranzicija v nekaterih segmentih ni prav

6. TRAK: (DAG)

(Nadaljevanje) dobro uspela. Eden od teh segmentov je reprodukcija slojev. Dogaja se čedalje bolj, zlasti z ljudmi, ki imajo nižji kulturni kapital, manjši kulturni kapital, da nikakor ne uspejo pripeti svoje energije, svoje pozornosti, razviti neke ambicije, da bi vsaj svojim otrokom zagotovili vstop v bolj centralne procese družbe. To je zahtevna naloga, ki si jo moramo zastaviti in poskušati najti rešitve, da bi vse sloje družbe, vse otroke vključili v glavne temeljne procese, tako da se bodo lahko izobrazili in razvili tisto moč, ki je potrebna, da posameznik danes lahko čim bolj avtonomno preživi v teh pogojih sodobnih družb.
Zato je vključenost otrok v vrtce pomembna zadeva. Mi smo dosegli neko višjo stopnjo vključenosti v vrtce, ampak vseeno je ta vključenost po mojem mnenju prenizka. Kljub temu, da nam nataliteta pada, nismo uspeli razviti infrastrukture, ki bi omogočala, da se vsi otroci vključijo v neko organizirano varstvo. Ideja, ki smo jo zapisali tudi v koalicijski sporazum, je, da bi postopno - seveda si ne delamo iluzij, da je to možno narediti takoj -, da bi postopno vrtec naredili brezplačen za starše.
Tu seveda tako kot pri vseh drugih vprašanjih predstavlja velik problem, ki preti svetu in tudi Sloveniji, to je kriza, kriza, ki, sam ocenjujem, ne bo navadna, malo globlja recesija, temveč bo kriza, kjer se bo zahodna civilizacija spraševala o lastnih temeljnih postavkah. Torej, to je kriza, ki bo načela kredibilnost, legitimnost celotnih družbenih razmerij, ureditve. In če bo šla zadeva v ta črn scenarij, potem nas seveda čakajo velike preizkušnje, ne samo na ravni zagotavljanja financ, ampak tudi na ravni vzpostavljanja novih vzorcev,

7. TRAK: (SP)

(Nadaljevanje) obnašanja, razmerij med nami in tako naprej. Torej pri vrtcih je pomembno še to, da je obremenitev staršev ravno v obdobju, ko se postavljajo družine, ko si urejajo stanovanja, ko imajo v pravilu najnižje dohodke, da je strošek z otroci takrat največji. To bi bil tudi en ukrep benevolentnosti zato, da tisti, ki razmišljajo o otrocih pa jih ustavlja pri odločitvi zato, da bi imeli otroke materialna ovira ali pa materialna zamejenost, da bi mogoče s tem odločitev opravili lažje v prid za otroke.
Naslednje vprašanje je raven osnovnih in srednjih šol, ključno vprašanje, vprašanje avtonomije in seveda takoj z njim povezane usposobljenosti in odgovornosti za realizacijo te avtonomije. V tem mandatu je bilo narejenih nekaj korakov za povečanje stopnje avtonomije osnovnih in srednjih šol, vendar se že kažejo nekateri problemi. Ena od zadev, ki jo bo gotovo treba vpeljati je na ravni ministrstva, okrepiti pravno službo. Ker je enostavno nezamisljivo, da bi vsaka osnovna šola, vsaka srednja šola imela kvalificiranega pravnika za vodenje zahtevnih postopkov, ki jih je zakon zdaj naložil ravnatelju. Tu bi morali pogledati kakšne so možnosti za to, da na tem segmentu ministrstvo pomaga, ne pa, da bi to avtonomijo zmanjševalo. Za povečanje te avtonomije se mi zdi, da bi bilo prav, da razmišljamo o podaljševanju mandata ravnatelju. Zlasti tistih, ki so se že izkazali. Se pravi ena varianta je, da po petih letih, ko opravijo mandat in če je ta uspešen, po neki proceduri dobijo nek doživljenjski mandat. Mi vsi vemo, da je ta mandat 15, največ 20 let, ker enostavno ljudje več ne zdržijo. Zakaj to razmišljam? Zato, ker sem po pogovoru z ravnatelji ugotovil, da je to na petletno preverjanje en postopek, ki je zelo obremenjujoč, popolnoma strese šolo. Rekli so mi, da je za ponovno izvolitev potrebnih tudi 26 različnih priporočil, mnenj in tako naprej. Ideja je, da bi šolo tudi razbremenili kjer se le da številnih administrativnih postopkov. Seveda moramo pogledati,

8. TRAK: (JJ)

(Nadaljevanje) kakšna je možnost, da v primeru, ko se ravnatelji začnejo obnašati, tako da ni v skladu z usmeritvami celotnega šolskega polja, katere predvideti mehanizme za to, da se ta problem lahko reši. Torej, da ta trajnejši mandat prinese neko stabilnost, urejenost in prispeva k temu, da se šola še bolj usmeri na vsebino, na odnose v kolektivu in odnose med učenci in z učenci.
Jaz podpiram zanimanje za državljansko vzgojo, poudarke, ki gredo na to, da je treba na slovenskem zavest o politiki in o pomenu države, nacionalne države naroda krepiti. Torej, ne samo skozi krepitev in posebno skrb za slovenski jezik, ampak tudi za to, da dobivamo čedalje močnejšo in trdno zavest o tem, da imamo Slovenci končno na razpolago en mehanizem, eno orodje, ki se mu reče nacionalna država in da se je treba za upravljanje, uporabo tega orodja dobro usposobiti.
Torej, to kar je bilo narejeno v tem mandatu, kot poudarjena zgodba se mi zdi dobra, edino treba bi bilo odpraviti nekatere nerednosti, ki so bile tu v šolah tako razumljene. S tem, da državljansko vzgojo razumem tudi kot povečanje vpliva učencev in dijakov na šolski proces, seveda brez iluzije, da bi tu šli za povečevanje vpliva na tistih mestih, ki so mesta stroke, ampak vendarle treba je razvijati dodatno še in okrepiti oblike, ki so že razvite za to, da učenci in dijaki se tudi po tej poti učijo demokratičnega načina reševanja problemov.
Pomembno je tudi, da se v tem šolskem procesu oblikujejo ljudje, ki bodo imeli čim bolj samostojen, avtonomen pogled na svet, da bodo v resnici to čim močnejši posamezniki, ki bodo orientirani v tem svetu in pri čemer bo ta njihova orientacija temeljila na nekem čim globljem znanju, vpogledu v glavne procese v svetu in s tem seveda temeljna ali pa temeljita priprava za njihovo tako strokovno zorenje, kot družbeni in politični angažma.
Ko govorimo o političnem angažmaju bi rad bil tu precizen, ne mislim na strankarski angažma, ampak mislim na angažma v dobrobit

9. TRAK: (JJ)

(Nadaljevanje) te skupnosti, te države, Evropske unije in v prid krepitve temeljnih vrednot, ki so se utrdile v zahodni civilizaciji in v svetu. Dobro izobraževanje lahko poteka samo ob tesni povezavi z vzgojo. To pomeni, da je treba še bolj krepiti vezi med starši in učitelji, med učitelji in učenci, med učitelji, starši in lokalno skupnostjo in skratka to druženje še bolj prakticirati. V tem svetu, ko sem prej govoril, da se individualizacija dogaja neodvisno od temeljnih procesov, od tega, kako se skupnost vzpostavlja, utrjuje, da je treba vendarle tu, po mojem mnenju povečati napor, da na ta način, kot sem prej rekel, individualizirani mladi začutijo to odgovornost za skupnost. Torej, da ne gre samo za udejanjanje in produkcijo lastnih želja, ki jih lahko uresničujejo potem preko teh najnovejših tehnoloških pripomočkov, ampak da hkrati utrjujemo tudi občutek za skupnost, da se utrjuje odgovornost za skupnost.
Dobra šola je zahtevna šola. Torej, gre za to, da si ne delam nobenih iluzij, da s popuščanjem pri ocenjevanju, pri kriterijih, ki so pri nas v resnici zelo visoki, se da doseči dobro šolo. Dobra šola mora biti prijazna do staršev in otrok, ampak hkrati tudi zahtevna tako do staršev, kot do otrok. Namreč, mi nimamo drugega resnejšega potenciala, kot imamo to kar lahko skozi ta proces iz sebe in iz naših otrok naredimo. Če spustimo to iz rok, potem se nam lahko kmalu zgodi, da bo celoten družbeni razvoj šel počasi v napačno smer.
Na tej točki se mi zdi, da imamo še kar nekaj potencialov, zlasti s tem, ko se nam upokojenska populacija večja. Mi bi lahko, zlasti upokojene učitelje vključevali v šolski proces po eno uro na teden, dve uri na teden kolikor zmorejo, za to, da pomagajo k temu, da proces teče čim bolj kvalitetno.

10. TRAK: (KO)

(nadaljevanje) To je neka možnost. Po eni strani naredimo te ljudi, ki so že upokojeni koristne, se vključijo nazaj v ključne procese, hkrati pa pripomoremo k temu, da je ob pomanjkanju učiteljev, ob njihovi veliki obremenjenosti - da ima šola na razpolago več ljudi.
Odprto vprašanje je tudi eksterno preverjanje znanja na tri leta in načini ocenjevanja. Jaz mislim, da je treba ustaliti načine ocenjevanja, da je tu eksperimentiranje nedovoljeno. V kolikor pa bomo šli v eksperimentiranje, bo šlo to samo za pilotske študije, kjer bomo preverjali nove prakse.
Na ravni predmetov bi bilo po moji oceni treba sprožiti razpravo, tudi znotraj strokovne javnosti, o tem kako bi predmete združevali. Predmetov v osnovnih in srednjih šolah je danes preveč. Nam se dogaja da se fakultete preslikavajo glede na svojo moč, ki jo imajo v političnem prostoru v kurikulume osnovnih in srednjih šol. To je slabo, ker je potem enostavno šola, srednja in osnovna, podaljšek moči nekih strok v Sloveniji in ni v službi temu, kar bi mi kot skupnost hoteli prenesti znanja na naše otroke, na našo mladino.
Glede učbenikov in šolskih pripomočkov je treba resno premisliti razmerje med interesi učenca, učitelja, stroke, založnikov in staršev. Torej vseh teh pet subjektov je treba upoštevati. Ne samo interese založnikov, ne samo interese stroke, ne samo interes učitelje, ampak vseh pet skupaj. In to najti neko ravnotežje. Brezplačni učbeniki niso zmanjšali bremen staršev, ker so se delavni zvezki toliko razmnožili, da je strošek vsaj enak, če ne v nekaterih primerih že večji, kot je bil pred tem. Torej, ti učbeniški skladi so bili dobra poteza predhodne vlade, to je zadeva, ki jo bomo poskušali nadgraditi. Zlasti v smeri uvedbe ali uporabe elektronskih medijev. Torej, gre tudi za to, da bi morali učenci čim več pisati, in ta trend ocenjujem, kar bo seveda treba preveriti tudi skozi strokovno razpravo, ta trend, da učenci samo izpolnjujejo, dopolnjujejo, da je ta trend slab.
Naslednji poudarek, ki bi ga rad dal v tej uvodni predstavitvi je vpetost v mednarodni prostor. Takrat ko še ni bilo interneta, se spomnim, smo imeli neko institucijo prijateljskih šol, že tudi v osnovni šoli, v mednarodnem prostoru, in učenci in dijaki smo si dopisovali takrat še po tej "polžji pošti" z dijaki iz drugih držav. Tu mislim voditi posebno aktivnost spodbujati to, marsikje to že obstaja, izmenjave dijakov, izmenjave osnovnošolcev, vendar smo mi po sistemu zelo togi. Vem iz izkušnje Rotaryi kluba, da prihajajo ponudbe, da bi naši učenci šli v tujini in potem prišli nazaj, pa imamo tu zelo tog sistem priznavanja v tujini pridobljene izobrazbe. To vem tudi iz lastnih izkušenj, ko se enostavno letnik opravljen v tujini ne prizna, kot letnik, ki bi bil opravljen tu pri nas. Poznam primer, ko je športnica s statusom športnice morala tu pri nas opraviti, zaradi tega, ker ni imela v Kanadi športne vzgoje, dodatno opraviti preizkus oziroma izpit oziroma predmet športna vzgoja. Torej, tu imamo nekaj zadrtosti, ki jih bo treba odpraviti, za to, da bi pospešili, spodbudili to mednarodno izmenjavo tudi na ravni srednje šole in osnovne šole.

11. TRAK: (KO)

(nadaljevanje) Vi veste, da je zdaj en velik problem plačni sistem. Plačni sistem, kot je bil sprejet smo se odločili, da ga bomo nadgradili. Gre za to, da je ne nazadnje doživel podporo sindikatov in delodajalcev in da je na tej točki treba to voljo upoštevati. Na šolskem polju je vrsta problemov. Dogaja se, da imajo v nekaterih primerih, po tem sistemu, pomočniki ravnateljev višje plače od ravnateljev. Da imajo nekateri učitelji višje plače od ravnateljev. Problem je s plačami v podpornih službah. To bo gotovo zadeva, ki jo bo treba najprej reševati, saj so prizadeti že na ulici.
Pomembna zadeva, ki pa ni vezana samo na tehnično vprašanje plač, je vprašanje statusa učiteljev. Skozi ta plačni sistem so nehote porinjeni v status uradnikov, kar je za mojo predstavo uveljavljanje avtonomije poklica, ugleda učiteljev sporno. Torej, tu bi morali najti neke rešitve, da bi tudi po tej poti lahko učitelji dobili večjo veljavo kot jo imajo danes.
Ko smo pri učitelji, zlasti osnovnih šol, je treba razmisliti o tem, in ta predlog bo treba posredovati univerzi, da bi poleg dvopredmetnega študija na pedagoških fakultetah uvedli tudi morebitni tropredmetni. Namreč, dogaja se da ob zmanjševanju populacije tudi dvopredmetni učitelji težko zapolnijo celotno obvezo na eni šoli. In pri odročnih osnovnih šolah, se pravi tam kjer je naslednja šola fizično zelo daleč ali težje dostopna, tam je to problem.
Ko govorimo o povečanju investicij v šolstvo, tu ne mislim samo na finančne injekcije, ampak gre predvsem za eno dodatno vero, upanje za dodatno injekcijo energije in entuziazma. Gre za vzdrževanje dobre klime za to, da bodo učitelji spet začeli verjeti, da je to kar počnejo dobro, častno in da so za to tudi ustrezno poplačani. Pri tem poplačilu ne mislim samo na plače, ker te so kot vemo iz lastnih izkušenj zmeraj prenizke, ampak gre za to, kot se staroslovensko reče, tudi "dobro gor vzeti." Torej, učiteljem je treba dati tudi več časa za usposabljanje, izobraževanje, medsebojno komunikacijo o izkušnjah in izmenjavi dobrih praks. Tesneje je treba povezati tudi ustvarjalce konceptov z raziskovalci in učitelji. Posebej se mi zdi treba še podčrtati, da verjamem v javno šolstvo. Edino javno šolstvo po mojem mnenju je lahko pravično šolstvo in lahko omogoči največjo možno stopnjo dostopnosti.

12. TRAK: (SP)

(Nadaljevanje) Verjamem v to, da je treba javno šolo spreminjati in jo dopolnjevati, v javni šoli razrahljati mehanizme do te točke, da bo možno vanjo vstopati z vsemi idejami in alternativami. Prepričan pa sem, da je prav, da imamo tudi odprto možnost privatnih šol, ki so se na nekaterih segmentih že uveljavile, pokazale dobre rezultate. Ampak nisem pa nagnjen k temu, da bi iz javnih sredstev stimulirali dodatno nastajanje novih šol. Pomembno je, da nastajajo tiste privatne šole, ki prinesejo tudi več finančnih sredstev, več neke dodatne po drugi poti merljive energije v ta prostor zato, da se kvaliteta šolstva izboljšuje. Torej pluralizem ne razumem v tem smislu, da imamo več najrazličnejših šol, ampak pluralizem se mora dogajati v vsaki od šol. Mi moramo vsaki od šol postavljati učence različnih, zdaj že tudi pri nas ras, veroizpovedi, svetovnih nazorov, nenazadnje tudi spolov. Ker mimogrede se lahko kdo spomni, da bi imel samo ženske ali pa samo moške šole. Zato, da se v teh razmerah učenci najlažje naučijo fleksibilnosti in tolerance. Šola, ki bi gradila samo na enem stebru forme zavesti, bi po mojem mnenju ne bila toliko učinkovita pri socializaciji učencev, ki naj bodo čim bolj tolerantni, čim močnejši v tem svetu, ki zahteva visoko stopnjo fleksibilnosti in tolerance.
Zdaj pa mogoče še na koncu. Moja temeljna naloga je negovati in še povečati izboljšanje ali pa izboljšati klimo na področju, na tem šolskem področju, lotiti se gasilskih akcij, ki so zdaj potrebne zaradi majhnih ali pa večjih požarčkov ali požarov, hkrati pa sprožati razpravo, ki naj bi v času mandata po dveh letih ali treh, pripeljala do neke bele knjige na področju šolstva. Se pravi

13. TRAK: (MK)

(nadaljevanje) premisleka o tem, kaj je bilo na področju šolstva narejeno od leta 1990 in kakšni so zdaj naši novi izzivi za naslednjih 20 let. Podobno velja tudi za področje športa.
Ključni koncept, znotraj katerega jaz in ljudje, s katerim sem sodeloval mislimo šolsko polje je učeča se družba in družba znanja, po kateri učinkovito prestrukturirana gospodarstva in preobrazba družbe zahteva premike na področju vzgoje in izobraževanja, torej da je to tista sila, ki vleče družbo naprej, ne pa tisti rep, ki je zadnji in ki kot celotna sfera se šele prilagaja temu, kar se dogaja na nekih bolj propulzivnih področjih. Zato je treba usposobiti celotno sfero, da čim hitreje uvaja nove modele ustvarjanja in prenosa znanja, vendar na ta način, kot sem prej rekel preko pilotskih študij in ne tako, da bo cel sistem podvržen eksperimentiranju.
Cenjena predsednica, spoštovani kolegi, s tem je ta moja uvodna predstavitev zaključena. Hvala lepa.

PREDSEDNICA MAG. MAJDA POTRATA: Hvala za predstavitev kandidatu za ministra za šolstvo in šport, prof. dr. Igorju Lukšiču. In zdaj besedo poslankam in poslancem. Prvi se je javil k besedi mag. Branko Grims. Javlja se k besedi tudi gospod Franco Juri. Mislim, da je gospod Györek, gospod Zorn, gospa Rihter. Mislim, da bi bilo šest za prvi krog, pa potem v drugem krogu ali želite, da zberemo še več prijav? Če ne, predlagam, da bi z gospodom Ribičem ta prvi krog sklenili. Besedo dajem gospodu mag. Branku Grimsu, izvolite.

MAG. BRANKO GRIMS: Vsem prav lep pozdrav, še posebej pa pozdravljam spoštovanega kandidata za ministra, ki se mu tudi zahvaljujem ob tej priložnosti za zelo obširen uvod. Tisto, kar bi sam želel povprašati, pa je v celoti vezano na koalicijsko pogodbo. Namreč koalicijska pogodba taka kot je, je pravzaprav ena cvetlična gredica, v kateri je izjemno malo vsebine, predvsem pa ima eno zelo veliko pomanjkljivost, stvari, ki so morda navedene so navedene brez konkretnih rokov, brez merljivih odstotkov, brez merljivih številk, tako da njeno uresničevanje v časovnem okviru mandata ni jasno, se pravi, to tudi onemogoča seveda opoziciji, da bi odgovorno opravljala svojo nalogo. Iz tega razloga bom tako vam, kot tudi vsem drugim, kjer bom imel to priložnost kandidatom za ministre postavil vprašanje pravšnjo, da naj cilje, ki so jih sami določili opredelijo tudi časovno, to se pravi, ko gre recimo za izgradnjo posameznih objektov, ki ste jo napovedali, kdaj, koliko, s kakšnim tempom, ko gre za vprašanje uvajanja toplega obroka, kdaj, na kakšen način, skratka, da so se vse te stvari potem merljive in da lahko o njih tudi konkretno razpravljamo.

14. TRAK: (NB)

(nadaljevanje) Koalicijska pogodba ima pa še eno nenavadno dimenzijo. To pa je, da ima vrednostni deficit. Namreč na začetku omenjate vrednote. Sam se s tistimi, ki so omenjene, strinjam, vendar opozarjam zlasti, ko gre za šolstvo, da je pri šolstvu v celoti izpuščen, kolikor sam berem to koalicijsko pogodbo, vzgojni vidik šole, ki je pa zagotovo vsaj tako pomemben kot samo izobraževanje in ko gre za vzgojo, je seveda vzgoja nekaj kar mora temeljiti na vrednotah. Konec koncev, tudi politika, saj je spoštovani dr. Lukšič politolog, celo profesor, naj bi vedno temeljila na vrednotah. In zakaj sem rekel, da gre za deficit, kajti vsaj dve, sta temelji vrednoti, ki predstavljata na nek način tudi temelj združene Evrope pa tudi drugih mednarodnih skupnosti, katerih smo, pa niso tam posebej naštete. To sta vrednoti domoljubja in pa pravičnost. In zaradi tega me zanima ali, spoštovani kandidat ocenjuje, da sta ti vrednoti preživeti, kajti znano mi je, da nekateri teoretiki tako tudi trdijo in me zato zanima njegov odnos, prav konkretno do teh dveh vrednot.
Poleg tega bi opozoril, da je v enem delu, po moji oceni, to področje, ki ga pokriva kandidat, nekoliko kontradiktorno zapisano v koalicijski pogodbi in sicer, ko govori po eni strani o bolj racionalni porabi sredstev, kot temelj si postavlja povečanje učinkovitosti porabi javnih sredstev na vseh stopnjah šolskega sistema, po drugi strani pa napoveduje med ostalimi dodatno izgradnjo domov za dijake, kar je sicer zelo v redu cilj, ampak po nekaterih podatkih je celo polovica teh domov v tem trenutku že obstoječih. Namreč namenjena dejavnost tem, ki sploh niso njihova osnovna dejavnost, da so v njih recimo nastanjeni začasni delavci in podobno. In še, kar je bilo posebej poudarjeno, sledi pa to iz koalicijske pogodbe, cilj, da naj bi vsi otroci obiskovali osnovno šolo, bi se za hip dotaknil tudi teme, s katero smo se ogromno ukvarjali tudi v minulem mandatu, ko sem imel sam priložnost voditi ta odbor, ki ga sedaj vodi spoštovana gospa Potrata. In sicer je to vprašanje Romov, in bi postavil čisto konkretno vprašanje;
Kaj boste torej storili s tistimi romskimi otroci, ki ne obiskujejo redno pouka, da boste zagotovili ta svoj cilj, ki ste ga sami navedel? To se pravi, res popolno udeležbo vseh otrok v procesu osnovnega šolstva. S tem pa bi tudi končal in se zahvalil za odgovore.

PREDSEDNICA MAG. MAJDA POTRATA: Hvala lepa mag. Grimsu. In sedaj dajem besedo gospodu Franku Juriju. Izvolite.

15. TRAK: (JJ)

FRANKO JURI: Hvala predsednica. Spoštovani kolegi, spoštovani kandidat! Jaz sem, bom rekel, naklonjenostjo sledil vašemu izvajanju, še zlasti v tistem delu, kjer zagovarjate prednostni položaj javnega šolstva. Najbrž se vsi zavedamo, da s prihajajočo recesijo in s prihajajočimi težavami bo nediskriminatorni dostop do kvalitetnega šolanja še bolj nujen in to lahko verjetno zagotavlja le kvalitetno javno šolstvo.
Znotraj javnega šolstva se vendarle tudi porajajo določene dileme, kot so recimo učinkovitost in uporaba tako imenovanih šolskih skladov, ki jih predvideva zakonodaja. Zakonodaja nalaga šolam, da ustanovijo sklade, kamor naj bi pritekala sredstva staršev, donatorjev in tako dalje. Torej, spodbuja nekakšen boljši, učinkovitejši managerski odnos sleherne šole do okolja, kjer deluje. No, tukaj vidim eno majhno past, kajti če prepuščamo večje možnosti za vsako javno šolo, predvsem managerskim spretnostim staršem, ravnateljem in učiteljem, se lahko zgodi, da bomo doživeli tudi diferenciran tretma znotraj javnega šolstva.
No, kako se temu zoperstaviti oziroma kako preprečiti, da bi prišlo do take zlorabe teh skladov?
Drugo vprašanje pa se nanaša na to, kar ste tudi načeli, in sicer novi izzivi za šolo, za šolstvo in novi izziv, ki mu pravimo medkulturni dialog. Omenili smo vrednote, omenjamo domovinsko vzgojo in državljansko vzgojo. Naša družba pa je dinamična, spreminja se, postaja vse večkulturna in tudi medkulturna. Torej, ti izzivi stojijo tudi pred šolstvom in sprašujem, kako si zamišljate bolj učinkovito vzgojo tolerance, strpnosti znotraj šole, glede na to, da je šolska populacija vse bolj heterogena, bodisi kulturno bodisi versko, bodisi jezikovno in torej, kako zagotoviti ta dialog morda, tudi s spreminjanjem oziroma dopolnjevanjem državljanske vzgoje. Ali bi lahko v državljansko vzgojo vnesli tudi te vidike. Večkrat ugotavljam, da se naši šolarji premalo zavedajo in verjetno tudi učitelji in tudi programi, se premalo zavedajo pluralnosti naše družbe, obstoja manjšin recimo, pomena tega medkulturnega dialoga.
Torej, ali je možno razmišljati tudi o dograjevanju sedanjih programov v tej smeri? Hvala lepa.

PREDSEDNICA MAG. MAJDA POTRATA: Hvala lepa gospod Franko Juri za vprašanje.
Sedaj dajem besedo gospodu Miranu Györeku. Izvolite.

MIRAN GYÖREK: Pozdravljeni kandidat, pozdravljena predsednica, pozdravljeni poslanke in poslanci.
Gospod kandidat za ministra za šolstvo, šport in mladino. Pozorno sem poslušal vaš govor, ni mi pa ušlo pa nekaj, kar ste izpustili

16. TRAK: (JJ)

(Nadaljevanje) ali slučajno ali namerno, razumem, da ne morate povedati zdaj v pol ure, ali pa v eni uri popolno vsega, kar nameravate storiti kot bodoči minister na tem področju, ampak vprašanje, subtilno vprašanje, ki razdvaja slovensko javnost in na katerega smo v Slovenski nacionalni stranki posebej pozorni in pričakujemo vaše stališče, to je laičnost, laična državna šola, da ali ne, kakšno je vaše stališče glede uvajanja verouka v šolski sistem v Sloveniji? To bi želel slišati. Verjetno imate že v mislih izdelano kakšno prepričanje, kakšno stališče. To je pod eno.
Pod drugo me zelo veseli vaše stališče glede, pristop do javnega, državnega šolstva, se pravi krepitev javnega šolstva. Istočasno bi pa vprašal, ker imam tudi že zasebno šolstvo, v kakšni obliki boste, recimo izvajali to financiranje? Kajti v Slovenski nacionalni stranki nasprotujemo načelno stoodstotnemu financiranju zasebnega šolstva in me zanima vaše stališče.
Potem čisto nekaj konkretnih zadev, recimo v srednjem šolstvu, poklicnem izobraževanju. Reci normativi, ki danes veljajo v srednjem šolstvu, se pravi tistih 17 dijakov na oddelek in s tem povezano financiranje, se nam zdi, saj v moji regiji, tam kjer jaz prihajam, Pomurski regiji, mnogo odprtih vprašanj in nerodnosti, določeni dijaki oziroma mladina, ki bi se rada izobraževala, pa je pač, da ne bom rekel manj sposobna, ampak recimo na takem nivoju, da bi lahko se vpisala v klasične srednješolske programe in bi želeli nadaljevanje šolanja, kar nam je vsem v interesu, da nadaljujejo šolanje tudi takšni učenci v dvoletnih programih, priučenih kakšnih poklicev in so seveda ta normativ 17 prijavljenih kandidatov, recimo marsikje ne more biti izpolnjen iz takšnih ali drugačnih razlogov. Na koncu ostanemo tam, kjer ne želimo biti, to je, da se takšne dijake, recimo ne more vključiti v izobraževanje, ker šola ne razpolaga s sredstvi in enostavno ostanejo na cesti. Se pravi, kakšno je vaše stališče do tega problema, ki očitno pri nas, pa ne samo pri nas, verjetno tudi v drugih regijah zelo akuten.
Potem še eno vprašanje imamo, prav konkretno. Ko ste že danes kar nekaj povedali o ravnateljih, o njihovi vlogi v šoli, kjer se z določenimi vašimi stališči strinjam, o določenih bi se lahko še pogovarjali, to je o mandatu, se pravi o trajanju ravnateljskega mandata, predvsem pa nekaj, to je razpis. Se pravi potrjevanje ravnateljev, ki se nam zdi, zdaj v obstoječem sistemu kar nenormalno kompliciran, večkrožen, podvajajo se glasovanja, verjetno ste s tem seznanjeni, pa tudi ostali, to je postopek, kot da bi šlo za potrjevanje, ne vem, predsednika republike ali tako. Tukaj se dvakrat glasuje ali na nivoju staršev, se pravi svetu staršev, v zboru delavcev, v dijaški zvezi, potem te isti predstavniki, se pravi sveta staršev so v svetu šole in tam ponovno glasujejo, potem zadeva pride še na lokalno skupnost, na Kviaz-e, na občinske svete, potem do ministra, pa zopet nazaj do sveta šole. Ko smo malo gledali, je zadeva tam kar v enih sedmih, osmih krogih gre. In na koncu svet šole lahko vse v drugem glasovanju razveljavi zadevo. Mislim, to enostavno, ne vem kdo je to, s kakšnimi nameni je zakompliciral ta sistem imenovanja ravnateljev, s tem, da so vsi ti predstavniki staršev, se pravi skupnosti lokalne, vsi itak že v svetu šole zastopani in smatram, da je nepotrebno, da se dvakrat razpravlja pa glasuje o kandidatu. To me zanima. Bo kar dovolj, da ne bom preveč.

17. TRAK: (MK)

PREDSEDNICA MAG. MAJDA POTRATA: Hvala, gospod Mirana Györek in zdaj bo kandidata spraševal gospod Aleksander Zorn. Izvolite.

ALEKSANDER ZORN: Dober dan vsem skupaj. Posebej pozdravljam gospoda kandidata, gospo predsednico. Imam pa kar nekaj vprašanj, tako da boste morda rabili kakšen dodaten papir.
Predvsem me veseli, da ste sodelovali pri pisanju koalicijske poglavje v tem poglavju, ker se moja vprašanja sklicujejo nanjo in jo bom obilno citiral. Koalicijska pogodba je splošna in všečna, to je zdaj postalo tudi že splošna trditev vseh, ta splošnost pa po eni plati pomeni, da se z njo vsi lahko strinjamo, ker je takšen imenovalec, da se z njo ne strinjati ne pomeni ničesar, kakor tudi ne pomeni prav nič posebnega, če se z njo strinjaš, ker gre za všečne splošnosti. Po drugi plati pa ima celo vrsto nedoslednosti in protislovnosti, na katere bom opozoril. Naj kar na začetku povem, zakaj. Zato, ker je napisana tako, da boste v tem mandatu potrebovali nove šole, nove telovadnice, nove menze, nove učitelje, nove psihologe, nove telovadne učitelje, romske svetnike, kuharice in kuharje. Hkrati pa ste zapisali, da boste ostali, če citiram, v osnovnem šolskem izobraževanju bomo ohranili obstoječi sistem financiranja. Trdim, da boste rabili še enkrat toliko denarja, kot ga načrtujete. Ampak pojdimo po vrsti, za začetek dve lažji vprašanji. V medijih je močno poudarjena sprememba sestave svetov šol in vrtcev, jaz bi želel samo vedeti, kaj boste spremenili, boste namesto treh vzeli pet članov ali kaj drugačnega. Na videz je to povečanje demokracije, ampak zdi se mi, da je to malenkost.
Druga stvar je zadeva financiranje zasebnih šol, kar so že moji kolegi začeli, pa vendarle vi ste poudaril, da razumete pluralizem znotraj šole. Vemo pa, da imamo katoliške gimnazije in še kaj drugega, katoliške univerze... bodo, kakšno je vaše stališče glede tega? Ker ste pri vsej benevolentnosti do avtonomije šol pri teh zadevah posebej poudarili, da boste uveljavili načelo, katere bo vpliv javnosti, s tem razumem, da je to ministrstvo v zasebnem šolstvu skladen z obsegom javnega financiranja. Se pravi, pri teh šolah se bo še kako gledalo na vsak evro. Ampak zdaj pojdimo k tistemu, kar sem napovedal celi vrsti konkretnih vprašanj.
Če boste ohranili obstoječi sistem financiranja, prosim, kako boste zagotovili dodatna sredstva za možnost brezplačnega obiskovanja podaljšanega bivanja učencem od 1. od 6. razreda? Zdaj vemo, da je bilo organizirano bilo najprej od 1. do 4. v šolskem, pa se je podaljšalo do 5.

18. TRAK: (NB)

(nadaljevanje) To pomeni, da bo sedaj po novem do 6.
Otroci, ki obiskujejo podaljšano bivanje, imajo tudi kosilo. Ali obljubljeno brezplačno, pomeni tudi brezplačen obrok za nadaljnje otroke, se pravi od 1. do 6.? Prvo vprašanje.
Drugo. Zagotovili boste učbenike, učbeniške komplete v trajno last za celo devetletko in sicer ob participaciji staršev glede na njihov socialno-ekonomski status. Uporaba učbeniških kompletov je bila v celoti, v devetletki sedaj brezplačno. Vlada Janeza Janša je skrbela za sprotno obnavljanje učbeniških skladov v šolah. Participacija staršev pomeni ponovno uvedbo financiranja učbenikov. Ker sem v prejšnjem življenju 18 let preživel v založništvu, vam moram povedati, da je to najboljši možen zaslužek in boste odprli seveda nekaj kar je z vsemi ostalimi stvarmi v velikem neskladju. Prvič bo seveda padlo marsikaj na starše, drugič bo pa velikanski zaslužek zopet šel direktno založnikom. Brezplačen obrok, piše pogodba, kvečjemu večjemu število socialno najbolj ogroženih učencev. To je bilo sedaj že poskrbljeno. Ali bodo uvedli novo lestvico financiranja, topel obrok za kosilo morda. Financiranje dodatne, strokovne pomoči za učence s posebnimi potrebami. Kaj to pomeni? Več specialnih pedagogov in psihologov v šolah. Naprej. Zagotavljanje sistemskih, programskih in materialnih pogojev bomo posebno skrb namenili izobraževanju ... skupin otrok, ki prihajajo z manj spodbudnega socialnega, ekonomskega okolja. Kaj to pomeni? Individualni programi za te otroke, specialni pedagodi, financiranje šolskih potrebščin itn. Enake možnosti Romov v izobraževanju, urediti status romskih pomočnikov. Kaj to pomeni? Romi imajo že sedaj enake možnosti izobraževanja, če to le želijo. Status romskih pomočnikov pa zahteva dodatno financiranje. Vprašanje je; Ali bodo imeli romski pomočniki status pedagoga na šoli in bili kot taki tudi plačani? Ali bomo v vsakem razredu, kjerkoli po državi, so nastavljeni romski pomočniki, ali bodo, ne glede na število Romov, vedno prisotni? Kakšna izobrazbo naj bi imeli in kakšne bi bile njihove naloge, poučevanje, vzgajanje itn.? Permanentno izobraževanje učiteljev, pravite. Učitelji se v svoji delovni karieri neprestano doizobražujejo, z vsako prenovo, novostmi, težavami, ki se pojavljajo pri delu z otroki, nova matematika, devetletka, računalniško opismevanje, itn., itn. V okviru obveznih predavanj, seminarjev, študijskih skupin, ki jih pripravljajo strokovnjaki z določenega področja. Vsako leto izide obsežen katalog vsebin izobraževanja za učitelje. To izobraževanje plačuje šola in celo učitelji sami. Zakon o osnovnem šolstvu celo določa, koliko izobraževanja na leto pripada finančno-vrednotenega posameznega učitelja. Vprašanje. Ali bo nova vlada povečala finančna sredstva za izobraževanje učiteljev?

19. TRAK: (SB)

(nadaljevanje) Ali bo to permanentno izobraževanje obvezno in kam bo učitelj to beležil? Zaključena izobrazba potegne za sabo tudi neko specializacijo. Kaj bo učitelj s tem pridobil, točke, naziv, denar?
Naprej. vaša pogodba obljublja ureditev področja javnih organizacij za izobraževanje odraslih in razvoj javne službe na tem področju ter okrepitev strokovne službe v okviru pristojnega ministrstva. Kaj se pojmuje pod javne službe in kaj strokovne? Ali načrtujejo ustanovitev posebnih izobraževalnih ustanov kot državne institucije za izobraževanje odraslih ali samo za permanentno izobraževanje učiteljev? Kdo naj bi predaval v teh javnih organizacijah? Za izobraževanje odrasli skrbi univerza za tretje življenjsko obdobje. Danes že imamo pedagoško fakulteto in filozofsko fakulteto, ki se ukvarja z izobraževanjem učiteljev in številne manjše izobraževalne institucije, ki pokrivajo različna področja izobraževanja. Vprašanje. Ali bodo te povezali, razširili program pedagoške fakultete, filozofske in si postavili svoje izobraževalne institucije, si boste postavili in v njih kot strokovnjaki sami služili, kar se je dogajalo v času Gabrovega ministrovanja?
Naprej. ovrednotenje dodatnega dela učiteljev. Gotovo je treba najprej učitelje poznati. V osnovni šoli učitelj ni predavatelj, ampak ima ogromno dodatnega dela, da lahko spelje učno uro. Zanimivo bi bilo vedeti katero dodatno delo in kako ga boste ovrednotili. Da povem epizodno. Zaradi devetletke prihajajo otroci v šolo, ki ne znajo na stranišče in se ne znajo ne sleči ne obleči spodnje perilo tudi si ne znajo pobrisati ritk. Kakšno dodatno delo boste dali učiteljem?
Naprej. Ob zaključku prvega tri leta bomo ponovno uvedli nacionalno preverjanje znanja. To ste povedali tudi danes oziroma ste nakazali. To potegne za sabo zelo velik aparat, ki bo sestavljal preizkuse in še večji strošek. Na podlagi česa boste uvedli zunanje preverjanje za otroke, ki so stari komaj 8 let, to je eksterno preverjanje, popoln šok. Kaj je namen preverjanja? Namen opisnega ocenjevanja, ki je to preverjanje, je bil spremljanje otrokovega napredka po njegovih sposobnostih, enake možnosti za vse in doseganje zastavljanje učnih ciljev, ne pa razslojevanja na sposobne in nesposobne, zato je bilo ukinjeno v tej zgodnji otroški dobi, ker tak način to prinese. Potem je prav gotovo bolje, da se ponovno uvede v šolo številčna ocena. To se tudi ne sklada z načrtovanjem sprejemanja ukrepov, ki bi vsem mladim omogočili končanje šolanja na ravni svojih sposobnosti.
Naprej. Morda bi se veljalo najprej pozanimati zakaj je bilo nacionalno preverjanje že sredi uvajanja ukinjeno in šele potem so govorili o ponovnem uvajanju, to bo treba malo preiskati. Ali se bodo standardi znanja v osnovnih šolah in srednjih šolah postavljali s tem v zvezi na novo?
Naprej. Uvedba

20. TRAK: (SB)

(nadaljevanje) fleksibilnega predmetnika v zadnjih treh letih osnovne šole, kar naj bi omogočilo poglobljeno znanje in zmanjšanje obremenjenosti. Vprašanje. Ali to pomeni povečanje števila ur nekega predmeta za otroke, ki se bodo odločili na primer za poglobljeno znanje nogometa na račun drugih predmetov, katerih?
Citirano spet. "Z ukrepi bomo skušali motivirati upokojence za izvajanje interesnih dejavnosti upokojencev." Vprašanje. Kdo jih bo financiral? Kdo bo preverjal njihovo usposobljenost? Kdo bo odgovoren za njihovo delo, šola, ministrstvo ali upokojenec? Ukrepi in motivacija ne gresta čisto skupaj. Naprej citiram. "Izgradnja telovadnice, ureditev zunanjih športnih površin..ogromno." Vprašanje. Ali bodo financirali izgradnjo telovadnic in ureditev zunanjih športnih površin na ministrstvu, kako? Ali si lahko vse šole, ki nimajo obveznih ustrezni pogojev obetajo izgraditev novih telovadnic in novih športnih površin? Kako boste reševali prostorske težave šol, ki nimajo teh pogojev, še posebno, če bodo uzakonili 85% otrok v ID? Cilj, da se 85% otrok in mladih vključi v interesne športne programe. Vprašanje. Ali to pomeni tudi zaposlitev dodatnih učiteljev športne vzgoje, povečanja števila ur na športno vzgojo?
Citat. "Organizacija in financiranje dodatne strokovne pomoči za učence s posebnimi potrebami." Vprašanje. Ali to pomeni več specialnih pedagogov in psihologov v šolah?
Potem imate zelo dobro načelo, razbremenitev nepotrebnega administrativnega dela za katero bodo učitelji izredno sposobni. Ampak katero učiteljevo delo se vam zdi nepotrebno? Z veseljem sprejemajo namreč opustitev administrativnega dela, zastavne ali letne priprave za vsak posamezni predmet, v prvem razredu jih je šest, pisanje sprotnih priprav za vsako uro posebej, sestavljanje kriterijev znanja, spremljanje učenčevega napredka, pisanje opisnih ocen ob vsakem zaključku ocenjevalnega obdobja, pisanje spričeval, matičnih listov, dnevnikov, obvestil staršev, zapisnikov roditeljskih sestankov, različnih poročil in tako naprej. Kaj od tega se vam zdi nepotrebno?
Citiram naprej. "Spodbujanje k pripravi kakovostne in celovite vzgojne zasnove za zmanjšanje nasilja." Programi ne bodo zmanjšali nasilja. Treba bo, mislim, da je kolega tudi postavil takšno vprašanje, zaposliti nove ljudi. Kako boste to storili?
Citat. "Zagotoviti enake možnosti za uspešen zaključek obveznega izobraževanja."

21. TRAK: (MK)

(nadaljevanje) S katerimi mehanizmi boste to dosegli, individualnimi programi za posamezne učence, ki tega ne zmorejo, kako? Uvedba obveznega srednješolskega izobraževanja, v Vladi Janez Janše je bila oblika reforma poklicnega izobraževanja. Novi zakon o poklicnem izobraževanju je mogoče odpiranje učnih načrtov, večje sodelovanje gospodarstva in prenovitev izobraževalnih programov. Kako boste to prenovili vi? Znižanje normativov v srednjih šolah - pohvalno, vendar to pomeni manjše število vpisanih otrok na neko šolo in s tem v zvezi je vprašanje - ali boste gradili nove srednje šole? To je delček neznosnih konkretnosti, ki jih koalicijska pogodba, ki ste jo pomagali sestavljati, ne vsebuje in ponavljam še enkrat, podvaja proračun, ki ste ga gotovo tudi imeli v mislih za šolstvo, vsaj... Hvala lepa.

PREDSEDNICA MAG. MAJDA POTRATA: Hvala gospodu Aleksandru Zornu. V tej skupini imam še dva, ki bosta spraševala. Napovedujem pa že, da bomo imeli potem v drugem krogu že zdaj prijavljenih šest tistih, ki želijo zastavljati vprašanja. Torej izvolite besedo gospa mag. Andreja Rihter.

MAG. ANDREJA RIHTER: Najlepša hvala, gospa predsednica. Prav lep dober dan želim vsem spoštovani kolegi. Prav lep dan voščim vam gospod kandidat, Igor Lukšič in se zahvaljujem za, bom rekla, dobršno široko predstavitev, posebej tudi predznak vašega dela in življenja, ki mi je podal neke nove podatke, o katerih nisem bila seznanjena in me veselijo, da dopolnjujejo in so sestavni del vašega razmišljanja pri odločitvah.
Naj povem, da mi je kot poslanki poznavanje koalicijske pogodbe dobro delo, da je to osnova, verjetno takojšnjih ukrepov terminskih planov, ki si jih bo pripravila Vlada in posamezni ministri znotraj te Vlade. In bo verjetno to tudi prvi ukrep ali korak, ki ga bodo ministri tudi naredili, posebej v začetku, ko je potreben preplet določenih vsebin, enostavno(?) nadgraditi in zato iz izvajanja spoštovani kandidat tudi razumem, da je področje šolstva in tudi športa, še posebej področje, ki ga boste prepletli z drugimi resorji. Gospod Zorn omenil ste založništvo in to je področje kulture, ne nazadnje tudi področje gospodarstva, ki je že eno izmed takih, o katerem dvomim, se boste prav tako tudi vi spoštovani kolega pogovarjali z ostalimi in znali nadgraditi finančna sredstva. Če pa sama razumem koalicijsko pogodbo kot dobro osnovo za delo, konkretno delo, ki pomeni program dela Vlade z vsemi normativi, učinki, terminskimi plani je to dobro opravljeno delo. In, če ga sama oziroma če jo sama tudi dobro berem govorimo o obstoječem načinu financiranja, pomeni način financiranja in to ne pomeni dodatna večja, manjša, kakršnakoli sredstva, govorimo

22. TRAK: (MK)

(nadaljevanje) o načinu in zato tudi vse te vsebine, ki so področja s področja šolstva v koalicijski pogodbi zapisano, razumem kot način in seveda k temu dodano potem ne nazadnje finančne posledice. Ampak jaz sem prebrala iz koalicijske pogodbe, da se bodo sprejemali ukrepi, če kar preberem, da ne bom kaj potvorila, sprejemali bomo ukrepe, ki bodo vsem mladim omogočali končati šolanje na ravni svojih sposobnosti in se vključili v življenje družbe na ravni in kombinaciji svojih pričakovanj in zmožnosti. Proučili bomo potrebne pogoje za uvedbo obveznega srednješolskega izobraževanja, ne vzpostavili. Programi bodo zastavljeni tako, da bodo zagotavljali čim bolje učinkovito kombinacijo med vključenostjo vsakega posameznika in njegovim čim boljšim napredovanjem. In vsem otrokom je treba zagotoviti enake možnosti za uspešen zaključek obveznega izobraževanja. In potem nadaljevanje izobraževanja na srednješolski ravni, ne pa obveznega izobraževanja na srednješolski ravni. Jaz sem razumela vaše izvajanje gospod Lukšič, da ste temu tudi pritrdili in sami tudi razmišljate v tej smeri.
Imam pa izluščeni dve vprašanji, področja športa se moji predhodniki mogoče niso toliko dotaknili, mene pa vseeno zanima, kot profesionalna delavka na področju kulture, je v koalicijski pogodbi prav tako tudi zapisano spodbude za vrhunske športnike oziroma športnike, ki bodo dosegali posebne rezultate oziroma jih že dosegajo, kako in na kakšen način boste uspeli pripraviti ali nadgraditi mehanizme za njihovo nadaljnjo delo oziroma namenska sredstva za sklad vrhunskih športnikov, kar verjetno bo dodatna finančna obremenitev, za mane nadgradnja. In mogoče tudi vprašanje, ki se ga je kolega tudi že mogoče dotaknil - v prejšnjem obdobju je prihajalo do spremembe zakonodaje na področju šolstva velikokrat in prihajalo je do spremembe zakonodaje pri krovnem zakonu, v zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja, mislim, da kar štirikrat ali petkrat. In v zadnjem, v dopolnitvi v letu 2007 prav tako tudi vzpostavitve, možnosti 100% financiranja zasebnih šol. In to je pomenilo ne nazadnje tudi sredstva, ki jih je bilo potrebno najti v državnem proračunu.

23. TRAK: (NB)

(Nadaljevanje) Istočasno smo dobili v srednjih šolah obrok toplega oziroma topel obrok za vse dijake, na žalost pa je zmanjkalo sredstev za, nenazadnje deloma vsaj pokrivanje toplih obrokov za osnovno šolo oziroma osnovnošolce. In smo že slišali, da bo potrebno toliko in toliko strašno velikih sredstev pri, nenazadnje tudi izgradnje določene infrastrukture ali novih telovadnic ali nenazadnje tudi zdravega življenja pri delu in vzgoji otrok. Pa me zanima seveda razmišljanje, ki je tudi zapisano v koalicijski pogodbi, kako boste znali prepletati delo vsebin v infrastrukturi, ki je že danes na razpolago, v osnovnih šolah, seveda z vsemi tistimi potrebami, ki se bodo pojavljale v prihodnje. Jaz si ne predstavljam, da bi po vsej Sloveniji pridobili nove telovadnice - daleč od tega, ker je verjetno to popolnoma nemogoče. Obstojijo pa možnosti in načini že obstoječe infrastrukture, ki ni na področju šole, vendar na področju drugih resorjev, uporabljati v prav tako namene izobraževalnega, športnega življenja oziroma drugačnega udejstvovanja. Hvala lepa.

PREDSEDNICA MAG. MAJDA POTRATA: Hvala vam gospa mag. Andreja Rihter. In sedaj dajem besedo gospodu Janezu Ribiču. Izvolite.

JANEZ RIBIČ: Dober dan! Spoštovane gospe in gospodje, lepo pozdravljeni! Še posebej pozdravim kandidata za ministra in se zahvaljujem za predstavitev. Rad bi rekel najprej na začetku, da kandidat, ki kandidira za poslanca, kandidira verjetno zato, da bi okolju s katerega je odposlan, pomagal k boljšemu standardu bivanja. Zato napovedujem kot poslanec Slovenske ljudske stranke v opoziciji, da bom pri vseh tistih stvareh, ki so dobre, jih podpiral, da pa pri tistih, ki bi še pa lahko bile boljše, pa na njih opozarjal.
V pretežnem delu ponujena koalicijska pogodba omogoča izvajanje tudi programa Slovenske ljudske stranke. Verjetno tudi do vseh drugih parlamentarnih strank enako. Ker pa imamo izkušnje z delom v vladi, vemo da se pasti skrivajo v podrobnostih in veliko bi jih bilo potrebno še pojasniti ali tudi zapisati v tej pogodbi. Morda nekaj razmišljanj. Najprej se mi postavlja vprašanje; Zakaj dve ministrstvi v šolstvu? Ministrstvo za visoko šolstvo in pa Ministrstvo za šolstvo in šport. Z združitvijo ministrstev bi lahko veliko prihranili. Smo v časih, ki prihajajo in prihranjena sredstva vložili v obnovo šol in športnih objektov ter na takšen način zagotovili boljše pogoje za delo učencem, dijakom, študentom in tudi zaposlenim. Kar se tiče zasebnega šolstva, v Slovenski ljudski stranki, se zavzemamo za spodbujanje zasebnega šolstva, ki izhaja iz tradicije srednje-evropskega okolja, katerega del je tudi Slovenija. Staršem moramo omogočiti, da izberejo šolo, ki bo njihove otroke vzgajala v skladu z njihovimi lastnimi vrednotami. Vendar pa mora biti vsaka šola odprta, temeljiti mora na strpnosti do vsakogar in ne sme nikomur preprečiti dostopa do šole in jo zaradi njegovih prednostnih stališč ali drugih osebnih okoliščin. Zasebne šole dojemamo kot del izobraževalne mreže, javnih šol, ki morajo tudi v prihodnje ostati na razpolago državljankam in državljanom v vseh krajih Slovenije.

24. TRAK: (NB)

(Nadaljevanje) Nadaljevati moramo z obnovo osnovnih šol in vrtcev, s popravkom morda na načinu sofinanciranja s strani lokalnih skupnosti. Občine ne morejo slediti investicijam, ker imajo na razpolago premalo finančnih sredstev za investicije. Procentualno razmerje se bo moralo spremeniti. Rad bi tudi postavil vprašanje glede gimnazije v Slovenskih Konjicah. Občina Slovenske Konjice je edina občina v Republiki Sloveniji, ki s svojega proračuna prispeva investicijska sredstva v izgradnjo objektov srednjega šolstva. Pogodba o brezplačnem prenosu zemljišča občine Slovenske Konjice, na republiko v skupnih izmeri 5836 kvadratnih metrov, je bila podpisana v letu 2004. V letu 2004 je tudi bila podpisana pogodba o sofinanciranju gradnje šolskega centra Slovenske Konjice. Gimnazija določa financiranje investicije v izgradnjo gimnazije v višini, ministrstvo 52%, občina v višini 48% ter plačilo idejne zasnove in svetovalnega inženiringa, v znesku 68 tisoč 688 evrov. Predlagamo spremembo pogodbe o sofinanciranju in prenos plačila preostalega dolga iz sredstev državnega proračuna.
Zanima me plačevanje prevozov otrok v šole. To je veliko strošek za lokalne skupnosti, zato pričakujemo na tem področju spremembe.
Predšolska vzgoja. Občine zelo veliko stane. Velikokrat pa se občine znajdejo v položaju, ko so nemočne pri odločanju, zagotoviti sredstva recimo za plače, katere pa določi država. Tudi tukaj pričakujem spremembe. In še bi morda lahko našteval, ampak ne želim veliko, ampak želim veliko uspeha in modrosti pri razreševanju teh problemov ministru. Hvala.

PREDSEDNICA MAG. MAJDA POTRATA: Hvala vam, gospod Janez Ribič. To je sedaj prva skupina spraševalcev in prosim vas, gospod kandidat za ministra, če odgovorite na zastavljeno vprašanje. Izvolite.

IGOR LUKŠIČ: Predsednica, hvala za besedo. Hvala, spoštovani kolegi za vprašanja. Nekatera vprašanja bom v odgovorih združeval in seveda boste imeli potem možnost, tam kjer se vam zdi, da je zadeva pomanjkljiva, postaviti dodatno vprašanje.
Tako da, gremo kar h kolegu Branku Grimsu, ki govori o koalicijskem sporazumu, o katerem ni primerljivih ciljev. In hkrati tudi je vprašanje gospoda Zorna, kjer podobno ugotavlja, da je koalicijski sporazum zelo splošen, da se vsak lahko z njim strinja.

25. TRAK: (KO)

(nadaljevanje) Poglejte, en del zadeve, da je koalicijski sporazum narejen na tak način je, da je to sporazum za vladanje Republiki Sloveniji. Torej, gre za vlado Republike Slovenije in je prav, da se lahko v njem vsi prepoznajo in da ni konfliktov. To je po mojem mnenju gotovo dobra popotnica takemu načelnemu vladnemu sporazumu. Se pa strinjam s tem, da je za dobro vladanje nujno čim prej opredeliti merljive cilje. Nenazadnje je to edina metoda s katero lahko minister in vlada počne nekaj, kar je strateško pomembno za Slovenijo in ni samo nek odzivni aparat na to kar se ta ali on lobi, ta ali ona interesna skupina spomnijo oziroma kar izraste problem iz drugih razlogov. Tako, da to je gotovo naloga, ki nas še čaka in ki jo bo vlada v vsakem primeru morala opraviti.
Potem naslednja zadeve - vprašanje vrednot. Ko smo pisali ta sporazum, smo ga zelo oklestili vrednot in, recimo tega političnega jezika, ki nekako emocionalizira tekst. In to moram reči, da to ni moja izbira. Jaz, če bi sam imel možnost pisati lastno koalicijsko pogodbo oziroma sporazum bi ta del dosti bolj obtežil. Ampak vendarle. Torej, vprašanje domoljubja in pravičnosti. Strinjam se, da je patriotizem, domoljubje, tudi če hočete ljubezen do lastne države, do lastne skupnosti, tudi na nižjih ravneh tisto, kar je ena temeljnih vrednot, tudi mojih, da je, kot pravi latinski pregovor "Patria est ubicunque bene est", torej "Domovina je tam kjerkoli je dobro", in to razumem predvsem kot poziv ministru, da naredi to domovino, da se bodo vsi počutili v njej dobro, ne pa kot odvezo ministru da gre vsak kamorkoli ga žene srce po svetu in si išče to dobrost kjerkoli, samo ne v lastni domovini. Kako krepiti to domoljubje je seveda zahtevna zadeva, zahtevna naloga in tu bo seveda treba izpeljati cel kup ukrepov, premisliti tudi te, ki jih je vlada že vpeljala in to se mi zdi, da nismo zelo daleč narazen, da je to nekaj kar je soglasje, in jaz čutim to svojo predstavo o domoljubju tudi nekaj kar uživa široko podporo v slovenski javnosti.

26. TRAK: (JJ)

(Nadaljevanje) Pravičnost, kot naslednja vrednota, ravno tako jo smatram kot pomembno vrednoto. Pravičnost je nekaj, kar ni enako enakosti, pravičnost je občutek vsakega posameznika, da je delež, ki ga dobi pri delitvi družbenih dobrin pravšnji, da je z njim zadovoljen. Torej, moramo vedeti, da enakost ni enako pravičnosti. Pravičnost je na nek način še bolj komplicirana vrednota, ki zahteva še posebno subtilnost, ker to kar se deli, enostavno niso samo sredstva in ni merljivo z nekimi objektivnimi kriteriji, ampak je merljivo z nekim občutkom, ki ga imajo ljudje in skupine v teh družbenih procesih. Zato je, po mojem mnenju pomembna vrednota, ki je prav, da je posebej izpostavljamo.
Potem, je naslednje vprašanje bilo vezano na učinkovitost porabe sredstev, vprašanje dijaških domov. Povsem vmesna zadeva, se strinjam. Mi smo o tem tudi kar nekaj diskutirali, ravno s tega vidika, ampak smo to pustili odprto, zato, ker če bo prišlo do spremembe mreže šol, da bodo kakšne šole kje ukinjene, srednje šole in bomo morali združevati, recimo v kakšnih večjih centrih nove šole, bo potreba po dijaških domovih iz tega razloga vzpostavljena. Samo to, nič drugega. Se pravi, neka odprta možnost za ta primer, do katerega zna priti.
Potem je vprašanje Romov. Kot četrto vprašanje, vprašanje kako vzpostaviti, da Romi vendarle prihajajo k pouku. Jaz spremljamo ta problem; jaz sem iz občine Novo mesto, deloval sem v Mladinski organizaciji konec 70-ih let v Novem mestu in se spomnim velikih projektov, kako bi reševali to romsko problematiko celovito. Vsi dosedanji poskusi, ki jih ni bilo malo, so se izjalovili, kako Rome iz, po naši predstavi, zahodni, iz nekega predcivilizacijskega stanja spraviti v to civilizacijo. Ti poskusi so kar naprej spodleteli, ravno tam na področju Novega mesta. Jaz mislim, da je šola dobro orodje, da se to vzpostavi,

27. TRAK: (JJ)

(Nadaljevanje) da bomo morali to, če hočemo rešiti ta problem, v reševanje tega investirati precej denarja in precej dobre volje.
Jaz se zavedam, bil sem tudi na sestanku mater - predvsem se mame s tem ukvarjajo - mater, ki imajo avtistične otroke in ravno takrat je bi problem, tudi tega reševanja otrok Romov v Novem mestu. In takrat so one, tudi upravičeno postalo problem, da če imamo oziroma če imajo Romi nek poseben status, zakaj ga moj otrok nima. Če je Rom upravičen, ali pa, če je romska skupnost upravičena do posebnih pomočnikov, zakaj tudi naši otroci niso.
Skratka, to govorim zato, ker mi je jasno, da je problem zelo kompleksen in da, ko se bomo odločali o tem, kako povečati sredstva in okrepiti kadrovska reševanja romske problematike, bomo naleteli na nezadovoljstvo drugih skupin, ki so na nek način tudi upravičene do posebnega statusa in posebne pozornosti.
Tako da, ko odgovarjam na to vprašanje, bi vas rad samo opozoril, da mi je jasno, da ta problem ni tehnično rešiljiv, da bomo uvedli, kaj jaz vem, recimo pet pomočnikov na pet učencev in bomo rešili problem. Ne bomo ga rešili, zato bo potreben velik napor, zlasti ljudi, ki se bodo s tem ukvarjali in seveda najti nek mehanizem, da bomo nekako motivirali to romsko skupnost, skupino tam na tistem področju, da se vendarle pripne na ta večinski tok, ki ga zdaj vsi skupaj živimo. Toliko.
Zdaj pa prehajam na vprašanje kolega Franca Jurija. Zdaj, končnih odgovorov na to, kako preprečiti zlorabe, na sploh, ko gre za upravljanje s takimi ali drugačnimi skladi, tega odgovora ni, ker vemo, da je narava ljudi taka in drugačna. Če povečujemo nadzorne mehanizme, na koncu končamo pri ljudeh, ljudje nadzorujejo ljudi in spet nimamo končnega odgovora.
Mislim, da so te skladi dobra rešitev, da zaenkrat poslujejo v redu, predvsem pa vanje vlagajo tisti, ki so zainteresirani, da predvsem njihovi otroci dobijo in tudi širša skupnost, dobijo od šole čim več.

28. TRAK: (SP)

(Nadaljevanje) Drugo vprašanje, ki je bilo vezano na medkulturni dialog je tudi vprašanje širše politike. Se pravi, če bomo mi kot Vlada, mi kot poslanci, kot Državni zbor, kot najbolj odgovoren del v tej državi dajali zgled in s tem podpirali proces medkulturnega sodelovanja, medkulturnega dialoga, če bomo aktivno podpirali ta proces, potem bo to tudi pomembno sporočilo vsem medijem in vsem akterjem, da je to nekaj, kar je ne samo vredno, ampak kar je nujno za preživetje v sodobnem svetu. Nam se dogaja, da se medkulturni dialog odvija na način na nekaterih segmentih tudi izsiljevanja. Da se vsaka od kultur, ki vstopajo v medkulturno sodelovanje, vključuje v ta dialog predvsem z namenom, da nekako nadvlada nad drugimi. Jaz mislim, da je glavno sporočilo tega koncepta medkulturnega dialoga, da vsaka kultura, ki vstopa v ta dialog, vstopa tudi z namenom, da sprejema drugo, da se s tem hkrati plemeniti in tudi dograjuje. Torej, da ne gre za neke antagonistične relacije, nenazadnje potem tudi poskuse izrivanja, ampak za medsebojnega prepletanja, sprejemanja in predvsem za nas kot politike je to pomembno, medsebojen podpore.
Jaz ne verjamem, da je rešitev v dograjevanju programov v tem smislu, da bi lahko uvajali kakšen nov predmet ali nove vsebine, čeprav mislim, da je to dobrodošlo. Ampak ne mislim pa, da je to edina rešitev. Jaz mislim, da je rešitev treba iskati, kot je nekoč rekel Zvone Bergant(?) kot podpredsednik Vlade, takrat še jugoslovanske, je rekel: "Riba smrdi pri glavi." Mislim, da moramo mi začeti pri sebi in tu z lastnim zgledom dati podporo tem načelom, tem vrednotam o katerih je govoril kolega Juri in o čemer sem govoril jaz sam.
Potem grem naprej na vprašanja kolega Mirana Györeka. Prvo vprašanje se nanaša na laično šolo in vprašanje verouka. Mislim, da sem dolžen povedati tukaj za tiste, ki še ne vedo. Moji otroci so hodili k verouku in trije so tudi naredili birmo. Jaz osebno z vprašanjem verouka nimam problemov. Mislim, da je vprašanje verouka dobro rešeno, da imajo verske skupnosti možnost vzgajati otroke v skladu z lastnimi vrednotami.

29. TRAK: (MK)

(nadaljevanje) Da je tudi ureditev, ki velja v relacijah do osnovnih šol, prostorov in tako naprej zaenkrat ustrezna. Kakor poznam, bomo premislili, kako se to zadevo še lahko uredi, tako da bo spoštovano to načelo, ki ga imamo napisanega v ustavi, torej ločitev cerkve od države in hkrati to, kar poudarjamo in kar so tudi kolegi postavili, da upoštevamo tudi načelo, da naj starši imajo vpliv in možnost, da šolajo svoje otroke v skladu z lastnimi vrednotami.
Naslednje je bilo vprašanje financiranja zasebnih šol. Lani 2007 je bilo šest šol, ki so bile financirane tri 100%, tri 85%. Najbolj na nek način hecno je vprašanje Valdorfske šole, ki je v Ljubljani financirana 100%, v Mariboru 85, zaradi tega, ker je bila pač kasneje ustanovljena. Tukaj imamo ustavno presojo zdaj, bomo videli, kaj bo ugotovilo ustavno sodišče, glede tega. Svoje stališče sem pa povedal že v začetku. Ne nazadnje je tudi prejšnja vladna večina, ko je šla spreminjati zakon pristala na 85%, kar kaže, da je na tej točki neko soglasje dosti močno, politično soglasje zadosti močno. Pristajam pa na to, da je to odprto vprašanje, o katerem bomo še vodili diskusijo in poskušali najti ustrezne rešitve.
Potem je vprašanje normativov - to vprašanje normativov za srednje šole, tudi za osnovne šole je problem, to je tudi za mene odprto vprašanje. Moja ideja je, da se normativi čim bolj zmanjšujejo, da je čim manj dijakov in učencev pride na učitelja. Vendar glavni problem so, kot veste finance. Jaz sem prepričan, da bomo morali najti neko novo rešitev med mrežo šol in v razmerju, skratka mreža šol in normativi, kjer bomo zainteresirani, da se šolajo neki poklici, kar ste vi tudi sprožil in je to pomembno za neko regijo, bomo poskušali najti rešitve, da se ti normativi spremenijo, zmanjšajo, najbolj eklatanten primer je zdaj ta mizarska šola v Kočevju, kar je na nek način grozljivo.

30. TRAK: (KO)

(nadaljevanje) Slovenski narod ali pa ta država, ki je z gozdom in lesom zelo bogata, da bi začela zgubljati ta poklic, to se mi zdi strašljivo in tu bomo morali najti neko rešitev.
Glede procedure za izbor ravnatelja, se strinja. To se tudi meni zdi postopek, ki je prekompliciran, preveč zahteven in na nek način kaže na neko institucionalizirano nezaupanje do ljudi, ki jih mi sami lahko nastavljamo in ki jih mi sami lahko tudi odstavljamo. Torej, zakaj bi v postopek vgrajevali nek preverjanje konsenza, če imamo mi škarje in platno v roka. Mi - mislim skupnost, učitelji, tudi dijaki in tu ne vidim ovire, da ne bi te zadeve razbremenili.
Potem so vprašanja in pripombe gospoda Aleksandra Zorna. Najprej generalno lahko rečem to, da so vse pripombe umestne. Vse pripombe so umestne. Veste, vsak minister si želi, da koalicijska pogodba vsebuje čim več zavez vladi, finančnemu ministru, nenazadnje, da bo proračun ministrstva čim bolj poln. Seveda hkrati pa se vsi zavedamo da je to nek maksimalen seznam, ki ga ne bo mogoče realizirati, ki ga bo treba še postaviti na neko prioritetno listo in pogledati kar je tisto, kar je najpomembnejše, kaj pa je tisto, kar bo lahko počakalo še kakšen drug mandat. Vsak minister začenja zgodbo tako, da evidentira pravzaprav vse probleme, ki so v njegovem dosegu in koalicijsko pogodbo je prav da beremo tudi na ta način, da vidimo kaj vse je evidentirano, kateri ukrepi so predvideni. Kako se bodo razvrščali bo pa seveda odvisno od politične volje in seveda finančne situacije v državi.
Tako da, ne vem če ima smisel, da grem od zadeve do zadeve, ker vi ste šli pravzaprav skozi vse ključne postavke v koalicijski pogodbi. Pri vseh ste pravzaprav tudi že nakazali možne odgovore in pri večini gre pravzaprav za to, da so odgovori odprti. Lahko bomo zapeljali zadevo v eno smer, lahko v drugo. Tako da ne vem, lahko grem od vprašanja do vprašanja.
Torej, prva zadeva je splošnost koalicijske pogodbe in očitek da gre zgolj za všečnost. Tu gre za to, da je koalicijska pogodba do te mere splošna, da vključuje predstavo vsakega državljana in predvsem ključnih akterjev tako, da ne vsebuje nekih konfliktnih zadev.

31. TRAK: (KO)

(nadaljevanje) Namreč, vlada šele ko dobi mandat in ko minister dobi mandat lahko polnovredno postavlja prioritete. Do takrat so vse prioritete utemeljene na pomanjkljivem poznavanju problemov, ker vendarle je treba poznati celovito situacijo v katero je možno dobiti vpogled šele takrat ko se minister ali vlade usede na pozicijo. Torej, sistem financiranja ostaja isti, smo rekli, za osnovno šolo. To pomeni, da gre, tu je predvsem diskusija na vprašanje ali naj se sistem spremeni na financiranje poglavij ali kako drugače. Zato smo tu napisali da je sistem financiranja, kakršen je zdaj v veljavi za osnovno šolo, ostaja tak kot je. Torej, predvsem v diskusiji s tezo, da bi bilo treba tu iti na financiranje po učencu.
Spremeniti predstavništvo v svetih šol meri samo na to, da bi bilo dobro ponovno premisliti ali ne bi povečali števila učiteljev v svetih šol. To je tudi v skladu s tistim, kar sem v začetku govoril, da poskušamo uporabiti vse mehanizme, da povečamo ugled učiteljev in jih na nek način tudi bolj zavežemo, da dobro upravljajo šolo. In seveda, za ponovno uvedbo dijakov v svete srednjih šol.
To vprašanje katoliških gimnazij, na nek način sem že odgovarjal pri prejšnjem vprašanju. Se pravi privatnih šol. Tudi to je bilo vprašanje, ki se sicer mene oziroma tega resorja ne tiče, katoliške univerze. Mislim, da je to predvsem treba zavezati pobudnike, da v resnici čim več sredstev, kadrov priskrbijo sami in da na ta način prispevajo k dvigu kvalitete. V kolikor se to ne zgodi, da gre samo za prestrukturiranje obstoječih kadrov za to, da bi se zagotovil kakšen drug cilj, ne kvaliteta pedagoške ponudbe, se mi to ne zdi podpore vredno.
Glede učbeniških skladov in participacije staršev. Tu se z gospodom Zornom strinjam.

32. TRAK: (NB)

(Nadaljevanje) Tukaj je problem. To bo problem. Vi poznate, da obstajajo ta stališča, obstaja ta interes enega dela založništva, da bi se to realiziralo čim prej. Moram reči, da temu nisem najbolj naklonjen in tudi na osnovi lastnih izkušenj vem, da otroci ne rabijo učbenikov za trajno last, ampak to bo gotovo še odprto vprašanje o katerem bomo še vodili razpravo.
Potem, ta brezplačnost. Gre za brezplačen obrok v osnovni šoli, ki ga je treba še sofinancirati oziroma najti podobno rešitev kot je bila za srednje šole.
Potem, seveda, gre za več financ za učence s posebnimi potrebami. Več ur za te posebne specialne pedagoge, ki se ukvarjajo s temi otroki. Potem za romske pomočnike, podobno. Seveda to pomeni dodatna sredstva. Permanentno izobraževanje učiteljev, se strinjam z vami, da je v tej zakonodaji kar nekaj prostora za to. Zdi se mi, to je moje osebno stališče, da je zadeva preveč tehnično določena, tako kot ste vi tukaj postavil. Torej da je edini motiv točke, naziv ali denar. Moja ideja je, da bi poskušali, sedaj seveda vprašanje koliko se v tem svetu to da, ampak da bi poskušali več, izobraževanje in diskusijo vpeljati, ne da bi bila ta usmerjena na neke tehnične pridobitve in napredovanja, ampak da bi to izobraževanje postalo sestavina nekega vsakodnevnega komuniciranja, če hočete, ali pa mesečnega komuniciranja ljudi, ki opravljajo isto profesijo, isti poklic in na nek način gojijo tudi ta poklic, gojijo pomen tega poklica tudi zato, da izboljšujejo kakovost pedagoškega procesa, ne pa, da imamo tehnične zgodbe, če opraviš ta tečaj, dobiš tri točke, če opraviš tisto itn. Mislim, da smo to malo pretiravali, v to smer, in da je to treba proces peljati bolj v to človeško plat, v nenazadnje tudi razvoj učiteljev kot osebnosti, ker samo učitelj, ki dela kar naprej na lastnem razvoju, lahko v kondiciji, da se ukvarja z učenci kot ljudmi in jih na ta način tudi vzgaja.
Potem imamo tukaj vprašanje javnih služb. Gre predvsem za organe, za evalvacijo. O tem bomo razmišljali. Jaz vam moram reči, da ob vseh teh izkušnjah, ki jih imam, se mi zdi, da prehitro verjamemo v to, da bi neki organi za evalvacijo

33. TRAK: (NB)

(nadaljevanje) ali pa večkratno evalvacijo in nadzor, rešili nekatere naše probleme. Jaz bolj verjamem v proces, vključevanje, vodenje procesa, ki mora imeti vgrajene mehanizme za dvigovanje kvalitete. Ampak v formalni civilizaciji kot je naša, so taki evalvacijski organi nekaj kar nekako moramo vzeti kot orodje, ki nam je na razpolago in v tem smislu se mi zdi vsaj razmisleka vredna ta rešitev.
Prej sem že omenjal tudi neko pravno službo, ki bi jo bilo potrebno uvesti za pomoč osnovnim in srednjim šolam. Torej tukaj gre predvsem za ti dve ideji.
Potem gre za vprašanje ovrednotenja dodatnega dela učiteljev. Kako, katero je tisto delo? Tukaj od vsega tega kar ste navajal, so seveda te nevarnosti, da bi se uveljavila ali pa zmagala ta predstava, da učitelji dobivajo plačo, za vse kar naredijo bi pa potem izstavila račune. To je neka mentaliteta, ki je v igri, predvsem v javni upravi. Ni toliko razpasena med učitelji, kot poznam. Gre pa za to, da pokažemo neko usmeritev, dobro voljo, da bomo šli pogledati kaj je tisto kar je bilo učiteljem naloženo čez rob, pa enostavno ni priznano in se predpostavlja, da je učitelj dolžan opravljati neke zadeve volontersko. Za to gre.
Potem naslednje vprašanje je preverjanje znanja... Pardon, zunanja evalvacija, zunanje preverjanje, zlasti v prvi triadi. Tukaj se z vami strinjam. In to moram reči, da se bom pustil podučiti od stroke, ki misli, da je to vendarle potrebno. In bom tukaj zelo trd pri argumentih, ki jih bodo za to posredovali. Ampak sem pa odprt za to diskusijo, tudi do tistih, ki mislijo, da je to potrebno.
Potem nacionalno preverjanje, je podobno vprašanje. Kot vemo, en del stroke misli, pedagoške, da je to tako. No sedaj, rad bi še to v tem primeru povedal, nisem prej posebej govoril, o vprašanju stroke. Moje stališče je, da tukaj nimamo opravka samo z eno stroko, da je na šolskem polju ogromno strok, in da je naloga ministra, da vse te stroke usklajuje. Nam se zelo pogodbo dogaja, da se ena od strok povzdigne nad druge in poskuša potem diktirati končne odločitve. Tukaj bi vas poseben rad prosil za podporo takrat, ko bo prišlo do teh zgodb, da smo na to pozorni, in da vemo, da je vendarle na parlamentu, da odloči in uskladi različne stroke med seboj, ko bo šlo za zakonodajni proces oziroma ko bo šlo za kakšne izpeljave v pristojnosti ministra, da bom ravnal tako.
Potem je naslednje vprašanje, fleksibilnost predmetnikov v zadnjih treh letih. Ideja je, da bi poskušali v zadnjih treh letih zmanjšati število predmetov in omogočiti, da

34. TRAK: (MK)

(nadaljevanje) se dijaki oziroma učenci bolj poglobijo v znanja nekaterih predmetov, torej manj predmetov, pa bolj poglobljeno znanje. In tukaj bo seveda razprava tekla, ki odpira veliko vprašanje in sicer vprašanje, kaj danes je splošna izobrazba, ob tem, ko imamo čisto drugačno geografijo znanj, ki so tehnološka zelo hitro dostopna mladini? To je tudi vprašanje. Nimamo končne rešitve.
Pri upokojencih je mišljeno predvsem, da bi šlo za volonterje, ne za to, da bi dobivali dodatna sredstva, ker le na ta način bi obremenili tisto, kar upokojenec dobi je nek občutek koristnosti, vključenosti, to, kar dobi šola je pa neko znanje. Seveda so vsa ta vprašanja, ki jih je kolega Zoran načenjal, kdo bo preverjal, kdo lahko sodeluje in tako naprej odprta, ampak to je vezano tudi ne nazadnje na določitev nekih kriterijev, odločitev pa je lahko na stranki ravnateljev ali sveta šole, ampak to je samo nek preliminaren možen odgovor, ki ni dokončen. Izgradnja telovadne, športnih površin in tako naprej - to je eno veliko vprašanje, ki bi ga jaz poskušal reševati tako, kot so ga reševale vlade ali pa ministri v letih 1998 do 2000 ali 2003 in potem od 2002 do 2008 in sicer z zakonom o temeljnih razvojnih programih, se pravi, da bi tam naredili in to bilo del tega, kar je kolega Grims postavil, da bi tam notri naredili seznam gradenj investicij v šolstvo za naslednjih recimo 5 do 8 let, seveda dobili soglasje v Državnem zboru in na ta način naredili nek seznam, prioriteto investicij. To se mi zdi je pomembna zadeva, se pa strinjam z vami, zgodba je lahko uspešna, če bomo uspešni pri finančnem ministru in če bo razvoj Slovenije šel v to smer. Potem 85% otrok naj bi bilo vključenih v športne dejavnosti. To je ideja, ki jo imajo delavci na področju športa. Jaz mislim, da je to zelo ambiciozen cilj, ki ga bo v resnici težko doseči. Če bomo redefinirali šport, potem smo na nek način že dosegli, ampak to gotovo je vprašanje in se strinjam s tem, da je na mestu.

35. TRAK: (JJ)

(Nadaljevanje) Tudi zgodba o več specialnih pedagogov je vezana na finance. Vprašanje nepotrebnega administrativnega dela. Pri administrativnem delu gre predvsem, ne za ta del, ki je vezan na spremljanje učencev, ampak na tisti del, ko morajo učitelji pisati poročila do ravnateljev. Tam se mi zdi, da bi se dalo precej več narediti na zaupanju in ne bi bilo treba za vsako zadevo podpisati, če hočete tudi kar pogodbo. Jaz mislim, da bi lahko razbremenili formalnih odnosov to relacijo učitelj-ravnatelj, ampak tudi teh ukrepov se ne bomo lotili brez soglasja ravnateljev in učiteljev.
Zmanjševanje nasilja. Zaposlovanje novih ljudi. To je gotovo eden od možnih ukrepov, da bi bilo treba zaposliti nove ljudi, ampak mi vidimo, da kljub temu, da šola zaposluje varnostnike, to nasilje še zmeraj vztraja. Mi bomo morali več narediti na relaciji starši-šola-lokalna skupnost. Jaz vidim več možnosti za to, da bomo uspešni na tako imenovanih teh preventivnih ukrepih, kot s tem, da uvajamo ljudi, ki bodo na nek način predstavljali šolsko policijo. Mislim, da bi se dalo tudi z uvedbo neke samouprave, se pravi dežurstev, ki jih učenci postavljajo drug drugega, to se pravi, da krepijo to zavest o odgovornosti in posamični in odgovornost skupnosti, drug do drugega, da je to tisto, kar lahko prinese boljše rezultate. Zaposlovanje ljudi na tem področju, ki bi skrbeli za varnost, pa bo kot ukrep prišel na vrsto takrat, ko bomo ugotovili, da smo kapitulirali s temi notranjimi mehanizmi, ki se mi zdijo, da so po moje bolj pomembni, predvsem bolj učinkoviti.
Potem imamo vprašanje enakih možnosti in zmanjševanje osipa. To se zavedam, da je velika naloga. Velika naloga, ker deluje ogromno mehanizmov, ki jih šolsko polje ne obvladuje. Šola, minister za šolstvo enostavno ne obvladuje mehanizmov, ki učence iz šole potegnejo ven, jih delajo nemotivirane, neambiciozne in na nek način nemočne. Jaz mislim, da se s psihološkimi prijemi te zadeve ne da rešiti. Po mojem mnenju je glavna zgodba v spremembi politične klime v državi, ki bo bolj prijazna do tega, da si vsak zastavlja

36. TRAK: (JJ)

(Nadaljevanje) do tiste ravni, kot jo je sposoben izpeljati. Dosedanji trend je ta, da mi zahtevamo od vseh najboljši, samo to šteje in tisti, ki najboljši, je potem zelo hitro do tega velikega cilja samo dojet kot nesposoben in se zato umakne. In to se mi zdi, da je zelo slabo, da bo tu treba še veliko narediti, ampak ne delam si iluzij, da se to da s kakšnimi rokohiterskimi ukrepi.
Srednja šola, prenova. Prenova gimnazij. Tako menijo gimnazijski učitelji in ravnatelji, je nujna. Tudi ta minister se je zadeve lotil in naletel na veliko oviro, ki obstaja, realno obstaja, da ima vsak ravnatelj srednje šole svojo predstavo o tem, kako naj bi ta prenova izgledala. Tu bo treba najti nek mehanizem, kako to peljati, da ne bo že v sami zastavitvi ekipe, ki naj bi to peljala, vgrajen mehanizem za neuspeh.
Ravno tako za poklicno izobraževanje in poklicno šolanje. Mi imamo številne probleme, jaz ne bom šel v detajle, ampak imamo probleme, ki so vezani tudi na to, čemur se reče trg delovne sile, ki enostavno ne priznava s plačnim sistemom višje srednješolske izobrazbe, kot adekvatne glede na nižje dele. In tu gotovo imamo en problem in rešitev ni samo v rokah šolskega polja, ampak tudi polja dela.
Zdaj, za graditev novih srednjih šol. Ta zadeva je odprta in je vezana na, isto kot sem prej rekel. Torej, če bomo mi morali kakšne srednje šole opuščati. Graditi nove, jih bomo gradili zaradi spremembe v mreži šol. To je v resnici zelo drago. Če se bomo dogovorili za drugačno mrežo šolo, je to zelo drago in to je en velik zalogaj. Vprašanje je, če je to zalogaj že za ta mandat. To je hiter pregled vprašanj, ki jih je zastavil gospod Aleksander Zorn.

37. TRAK: (MK)

(nadaljevanje) Potem imamo tukaj vprašanje od kolegice mag. Andreje Rihter, se nanašajo na vrhunski šport, sklad vrhunskih športnikov. Opozorili so me, da to je neka možnost in sicer pri igrah na srečo v mandatu te Vlade, pa ne verjetno toliko po krivdi te vlade, je prišlo do spremembe delitve denarja pri igrah na srečo oziroma v padcu denarja iz iger na srečo, ker so se igre na srečo preselile na internet in tukaj nismo ustrezne zakonodaje sprejeli, da bi mogoče kaj drugega, s čimer bi poskušali zamejiti beg teh sredstev v tujino. Tukaj se mi zdi, da je en vir. V vsakem primeru pa je vrhunski šport področje, ki zasluži posebno nego na slovenskem, rezultati so neverjetni, to verjetno vsi dobro vemo, da so rezultati, ki jih naši vrhunski športniki dosegajo glede na vložena sredstva naravnost fantastični. Za vrhunske športnike bo treba še naprej najti mehanizme, ki bodo na nek način razbremenjevale eksistencialnih vprašanj, ampak moramo biti tukaj pazljivi, da ne bomo dosegli kontra učinek in sicer, da bomo zadevo preveč profesionalizirali in tako priskutili vsem tistim, ki do sedaj dajejo svojo energijo v šport svoj prosti čas kot volonterji in bi v tem primeru, če bomo zadevo preveč profesionalizirali ali pa operacionalizirali, da se nam utegne zgoditi, da bo ta podpora padla, kar bi pomenilo, da bi tudi ne bili naši športniki več tako učinkoviti. To je eno subtilno vprašanje, ki ga je treba subtilno reševati. Ta sistem, ki obstaja zdaj z zelo previdnimi ukrepi nadgrajevati in povečevati stopnjo zadovoljstva, varnosti ljudi, ki vstopajo v polje vrhunskega športa.
Potem je pa tukaj vprašanje osnovnih šol, novih telovadnic in uporabljanje že obstoječe infrastrukture. Tam, kjer obstaja občinska infrastruktura ni nobenega razloga, da bi ministrstvo financiralo še telovadnice, ta celotna zgodba investicij, kot sem rekel je stvar posebnega zakona, kjer bomo določili tovrstne prioritete in to uskladili v Državnem zboru.
Potem so vprašanja gospoda poslanca Janeza Ribiča. Najprej vprašanje, zakaj sta dve ministrstvi, zakaj ni eno? Predsednik Vlade se je odločil, da pusti ministrstva tako kot so bila postavljena v prejšnjem času, razen dveh izjem.

38. TRAK: (MK)

(nadaljevanje) Ena je pač z zakonom določeno Ministrstvo za Slovence po svetu in drugo je vprašanje Ministrstva za razvoj in Evropske zadeve. Sicer pa je to pustil tako kot je, tukaj imamo lahko različna mnenja, imamo različne predstave v tem, kaj bi bilo boljše, ampak v vsakem primeru se mi zdi, da ta argumentacija, ki je bila podana, da bi s tem bistveno prihranili, če bi bilo ministrstvo organizirano drugače, mislim, da ne drži, da je ministrstvo lahko organizirano tako ali drugače, tista sredstva, ki se porabljajo gredo za dejavnost, ki je od organizacijske forme neodvisna.
Spodbujanje zasebnega šolstva, v načelu se strinjam s tem, samo kot sem rekel zasebno šolstvo se posebej v tem mandatu, ga ne mislim spodbujati, razen na segmentih, ko bi dejansko bili posamezni subjekti vlagati dodatna sredstva in bistveno razširiti ponudbo na šolskem polju. Potem je tu vprašanje javne mreže šol oziroma mreže javnih šol. In vprašanje sofinanciranja občin, torej, ko gre za osnovne šole. Vi veste, da je to bolj široko vprašanje, da se to ne tiče samo vprašanja tega ministrstva. Gre za vprašanje financiranja lokalne skupnosti, naš družbeni produkt je velik kot je, je neka konstanta in takrat se je treba, znotraj tega se gibljemo, zdaj ali bo občina dala več, pa bo država dala manj je po mojem mnenju irelevantno. Kako pa najti to ravnovesje, da ne bodo v, recimo temu manj premožnih občinah učenci na slabšem, takrat pa mislim, da je prav, da nastopi(?) država in zagotovi ta pogoj, nekako zadosti k temu, da imajo vsi učenci v državi enake pogoje.

39. TRAK: (NB)

(Nadaljevanje) Naslednja zadeva je vprašanje gimnazije v Slovenskih Konjicah in gre tudi za srednjo šolo v Zrečah. Ker ni bilo to postavljeno, ampak gre za center, ki je pravzaprav, združuje obe ti dve šoli. Jaz sem že govoril z županom na njegovo željo, v zvezi s tem problemom in če vam na prvo žogo rečem, je zadeva krivična in se strinjam z vami. Ampak to je bil takrat pogoj za to, da je sploh prišlo do te šole. Se pravi, da je lokalna skupnost bila pripravljena investirati to količino sredstev o katerih ste govoril, in je na ta način sploh pripeljala šolo k sebi. In je ta šola v Slovenskih Konjicah, dosega, kot veste, o gimnazijah, zlasti neverjetne rezultate. Oni so imeli v zadnjem letu štiri maturante iz tega prvega reda. Kako se jim reče, odlični.... Zlati maturantje. In je neverjeten rezultat. Tudi s tega stališča se mi zdi, da bi bilo treba pogledati kaj se da tukaj naredit, zato da ne bi ta gimnazija mogoče v nekih, da ne bi bila ogrožena. Se mi zdi, da je to neka zadeva, ki jo je treba podpreti.
Potem je plačevanje prevozov otrok v šole. Za enkrat je tako, da je to stvar občine. Mislim, da je treba predvsem zagotoviti, da imajo otroci varno pot v šolo. Torej, če bi ugotovili kje, da se je nevarnost do te mere povečala, da je treba intervenirat, v tem primeru bi se angažiral in pogledal kakšne so možnosti, da tudi država ali pa kako drugače, saj veste, na razpolago so tudi druga sredstva, raznih, tudi privatna, če hočete, dotacije itn., in takrat bi se angažiral za rešitev tega problema.
Ravno tako vprašanje vrtci, občine. Se pravi vprašanje financiranje vrtcev. To je tudi vezano na zgornje vprašanje, se pravi, kako deliti ta "kolač" našega ustvarjenega premoženja in to seveda ni samo vprašanje šolskega polja. Hvala.

PREDSEDNICA MAG. MAJDA POTRATA: Hvala, gospod kandidat za te odgovore. To smo sedaj prvo skupino samo izčrpali. Uvodoma sem vas pa opozorila, da imamo časovno bariero, ki se ji reče 12. ura, ko naj bi prisluhnili predstavitvi kandidatki za ministrico za kulturo.
Jaz imam še devet prijavljenih razpravljavcev in po ustaljeni praksi, da se navadno ni prekinila seja in točka predstavlja, nadaljevala, predlagam, da ti ki ste se še prijavili k razpravi, če imate vprašanje, ki zadeva šolsko polje, pa ni do sedaj bilo ustreznega odgovora na vaše vprašanje, to vprašanje zastavite, sicer pa vas moram prositi, da res zastavljate samo vprašanja, jasna in kratka, da bi lahko dobili odgovore, ker računati moramo tudi na to, da moramo še opraviti glasovanje o predlaganem mnenju. In če se bo tam še krog obrazložitve glasu odpiral, bi bilo nekorektno do kandidatke, ki bo ob 12. uri prišla na predstavitev, da bi to predolgo trajalo, kakšnih četrt ure sprememb

40. TRAK: (KO)

(nadaljevanje) moram prositi, da res zastavljate samo vprašanja - jasna in kratka, da bi lahko dobili odgovore. Ker računati moramo tudi na to, da moramo opraviti še glasovanje o predlaganem mnenju. In če se bo tam odpiral še krog obrazložitve glasu, bi bilo nekorektno do kandidatke, ki bo ob 12. uri prišla na predstavitev, da bi to predolgo trajalo. Kakšne četrt ure spremembe ali zamika časa je še neka dopustna toleranca. Prosim.
Torej, naslednji ima besedo gospod Ljubo Germič. Izvolite.

LJUBO GERMIČ: Hvala lepa, gospa predsednica. Spoštovani kolegi in kolegice. Lep pozdrav vsem. Seveda pa najlepši pozdrav tudi gospodu kandidatu dr. Lukšiču.
Jaz se vam zahvaljujem za vašo uvodno predstavitev, ki jo razumem, kot dopolnitev zapisanega v koalicijski pogodbi in predvsem predstavitev vašega odnosa do zapisa v koalicijski pogodbi. In zahvaljujem se vam tudi za odgovore na vprašanje, ki ste jih dosedaj posredovali, kajti v tem kontekstu je bila lahko dopolnitev bistveno bolj obsežna in popolna.
Jaz, gospa predsednica, se bom poskušal držati vašega napotila, zato bom moje izvajanje nekoliko skrajšal. Glede na to, da je bilo že v uvodu povedano s strani gospoda kandidata, da je šolsko polje doživelo kar veliko bistvenih sprememb in da je z reformo leta 1996, zdaj, nekako po 12 letih že pravi trenutek, da globalno in celovito ocenimo, glede na izzive in izkušnje, ki so bile na tem šolskem polju v teh 12 letih, kako naprej. Zato se mi zdi zelo bistven poudarek iz koalicijske pogodbe usmeritev, da se boste potrudili, da boste za najširšo strokovno in zainteresirano javnostjo pripravili belo knjigo o vzgoji in izobraževanju, s pomočjo katere boste opravili celovito evalvacijo sistema vzgoje in izobraževanja ter predlagali ustrezne sistemske spremembe oziroma revizijo sistemskih rešitev. Zakaj se mi zdi to izredno pomembno? Iz preprostega razloga, ker v prehodnem obdobju smo bili priča, tudi nekako skozi predstavitev, ki smo je bili deležni pred nastopom nove vlade pred štirimi leti, da posegi v vzgojo in izobraževanje ne bodo hitri in takšni, ki bi lahko dobre prakse, dobre izkušnje in dobre rešitve, ki so se v praksi obnesle, spreminjali. Žal smo bili v preteklosti priča drugačnemu ravnanju, torej v zadnjem obdobju, in tudi glede na razprave, ki smo jih danes slišali s strani opozicijskih poslancev, mislim, da se vsi zavedamo da je poseganje v tako pomembno področje, za katerega se vsi strinjamo, da je osnova za to, da gradimo družbo, ki bo učeča in bo temeljila na znanju, da bomo vse spremembe na tem polju poskušali vpeljevati s čim večjim konsenzom. Zato se mi zdi ta vaša usmeritev, in tudi korektnost v današnji predstavitvi in odgovorih na vprašanja, da se tega zavedate, in da nam v tem trenutku ne kažete vseh odgovorov. Kajti, tudi za vas, sem prepričan, bo diskusija tako strokovne, zainteresirane in splošne slovenske javnosti dobrodošla. Zato se mi zdi seveda tudi zelo pomembno, da ste zelo izpostavili področje mednarodnega sodelovanja.

41. TRAK: (KO)

(nadaljevanje) Tudi izkušnje iz mednarodnega prostora, ki bodo pomembno kreirale spremembe, ki jih bomo vnašali v naš šolski sistem.
Jaz bi se tukaj dotaknil mogoče dveh področij, ki se mi zdita zelo pomembni. Ocenjujem, da je zelo pomembno, tudi iz vaše predstavitve in koalicijske pogodbe, zastopanost vzgojnega momenta v pripravi vsebin dela v posameznih vzgojno izobraževalnih institucijah. Zakaj? iz preprostega razloga, ker se danes definitivno tako učitelji, učenci, ravnatelji, srečujemo z vprašanji ali srečujejo z vprašanji nasilja. Pri čemer pa si nikakor ne mislim, da je nasilje problem, ki je vezan samo na šolski sistem, ampak je to vprašanje, ki je vezano na bistveno širše družbeno dogajanje, ki se potem manifestirajo tudi na šolskem polju.
Hkrati pa bi vam zastavil samo določena vprašanja z enega polja, za katerega mislim, da je bilo danes mogoče manj rečeno, to pa je s področja poklicnega in strokovnega izobraževanja. Tukaj v koalicijski pogodbi navajate, da bo potreben temeljit razmislek o poklicni maturi, ki naj bi okrepil splošni del in istočasno povečal stopnjo eksternosti pri vseh njenih delih. Na drugi strani se s strani delodajalcev srečujemo z jasnimi in močnimi opozorili, da je poklicno in strokovno izobraževanje namenjeno dvema smerema. Torej, pripravi za delo. In veliko kritik je predvsem v tem, da je razmerje med splošno izobraževalnim in strokovno tehničnim neustrezno. In drugi moment, da je na strukturi trga dela velika brezposelnost, na eni strani in na drugi strani veliko pomanjkanje. In s tem vam pač postavljam to vprašanje: Na kakšen način, glede na to, da se predvideva tudi nekakšno ponovno odpiranje vprašanje glede zakona, ki je bila nedavno sprejet, v mandatu prejšnje vlade, s področja poklicnega in strokovnega izobraževanja, na kakšen način vi vidite reševanje tega problema in kakšne bodo vaše konkretne rešitve in ukrepi?
Hvala lepa.

PREDSEDNICA MAG. MAJDA POTRATA: Hvala, gospod Germič. Je to "glas vpijočega v puščavi"?! Lepo prosim, če zastavljate kratka in jasna vprašanja.
Naslednji je gospod László Göncz. Izvolite.

LÁSZLÓ GÖNCZ: Hvala lepa, gospa predsednica. Spoštovane poslanke in poslanci. Spoštovani gospod kandidat.
Bom povzel. Torej, prvič. V primeru madžarske narodne skupnosti je obveljalo dvojezično šolstvo, ki je bilo uvedeno prav pred 50-imi leti. Sprašujem vas, ker smo potrebni nujne analize in tudi nujnih didaktičnih posegov, da bo dejansko to šolstvo tudi z vidika ohranjanja narodne skupnosti pač prineslo rezultate. Kakšen bo vaš pristop k temu vprašanju? Ker sicer v splošnem smislu se je to šolstvo kot tako dobro uveljavilo. Ampak prav z vidika ohranjanja narodne zavesti in izvora(?) jezika so pa problemi.
Drugo vprašanje. V zvezi z oblikovanjem oddelkov v okviru iste organiziranosti, pa tudi kar se investicij tiče imamo opravka z regijo, ki je na žalost precej zaostala za slovenskim povprečjem, zato bodo potrebni tudi v bodoče določeni posegi oziroma dodatna skrb države kot take.

42. TRAK: (KO)

(nadaljevanje) Sprašujem vas tudi zato: Kakšna so lahko naša pričakovanja v zvezi s tem?
In tretje vprašanje, ampak zdaj res samo povzamem, upam, da sem kljub temu razumljiv. V zvezi z domoznansko vzgojo, ki je bila danes tukaj že omenjena. Jaz v celoti podpiram spodbujanje te vzgoje, predvsem v tem globalnem času, ampak kljub temu smatram, da so na tistih območjih, kjer je zadeva specifična, in to je predvsem raznoliko multietnično območje, je potreben pristop, ki je takšne, da bomo nekje uspeli preseči dosedanje negativne stereotipe, ki na žalost še vedno obveljajo pri določenih vprašanjih. Torej, hočem poudariti da moramo biti pri tem vprašanju v določenih kontekstih in določenih regijah zelo občutljivi. S tem, da globalno seveda v celoti podpiramo to vprašanje.
Hvala lepa.

PREDSEDNICA MAG. MAJDA POTRATA: Hvala tudi vam, gospod László Göncz.
Besedo za vprašanje dajem gospodu Franciju Keku. Izvolite.

FRANCI KEK: Hvala za besedo.
Namen sem imel zastaviti eno vprašanje, vendar glede na to, da je eden izmed poslancev v tem dvournem času, ki smo ga imeli namen za izpraševanje kandidata za ministra, si je vzel prostora, da zastavi skoraj 30 vprašanj, bi bil zgolj slučaj, da ne bi bilo tudi moje vprašanje med temi vprašanji. Zato me veseli, da vidi kandidat za ministra rešitev evropske problematike predvsem v izobraževanju. In tukaj je eden izmed najpomembnejših členov prav romski pomočnik. Glede na to, da njihov status do sedaj ni bil urejen, delali so preko javnih del, prek razpisov, morali vsakoletno podaljševati svoje delovanje, me veseli, da gospod kandidat za ministra razmišlja o zakonski ureditvi statusa romskega pomočnika znotraj pedagoškega poklica, na način kot so urejeni ostali pedagoški poklici.

PREDSEDNICA MAG. MAJDA POTRATA: Hvala gospodu Franciju Keku.
Besedo dajem gospodu Samu Bevku, izvolite.

SAMO BEVK: Hvala lepa za besedo, gospa predsednica. Lep pozdrav vsem skupaj.
Jaz bi se najprej zahvalil kandidatu za šolskega ministra dr. Igorju Lukšiču za zelo dobro in suvereno predstavitev svojega ministrskega področja in seveda tudi suvereno nadaljevanje v tistem delu, kjer so bila vprašanja.

43. TRAK: (SP)

(Nadaljevanje) Jaz nobene koalicijske pogodbe ali sporazuma ne idealiziram. Imel sem priložnost, da sem sodeloval pri dveh Drnovškovih sporazumih, pri vmesni Bajukovi in Ropovi Vladi in pa pri sporazumih oziroma koalicijskih pogodbah, ki sta jih pripravila gospod Janša in gospod Pahor. Več ali manj so vse narejene po istem vzorcu. Imajo svoj vsebinski in kadrovski del. Očitek, da je koalicijskih sporazum, ki je sedaj aktualen zelo splošen in nima terminskega plana ter merljivih ciljev pa bi povedal, da tudi prejšnje pogodbe, tudi pogodbo, ki jo je prijavil gospod Janša, ni bila nič bolj konkretna, nič bolj merljiva, ni imela nič bolj časovno opredeljenih rokov. Pred menoj je osnutek pogodbe iz 4. novembra 2004. Jaz sem sicer nameraval primerjati obe pogodbi, vendar čas mi tega ne dopušča. Ponavljam. Nič bolj konkretna, nič bolj merljiva in nič bolj časovno opredeljena, kot je naša. Seveda bomo pa lahko imeli priložnost ocenjevati delo po enem določenem roku, seveda pa volivke in volivci na koncu mandata leta 2012.
Bi pa imel eno konkretno vprašanje na deloma že odgovorjeno. Letos se izteče zakon o temeljnih razvojnih programih na področju izobraževanja in znanosti za obdobje 2003, 2008, ki je bil sprejet leta 2002 pa me zanima ali nameravate v tej smeri nadaljevati in sprejeti nov zakon. Hvala lepa.

PREDSEDNICA MAG. MAJDA POTRATA: Hvala gospodu Samu Bevku. Besedo dajem gospodu Darku Menihu. Izvolite.

DARKO MENIH: Spoštovana predsednica, spoštovani kandidat za ministra, spoštovane poslanke in poslanci. Lep pozdrav! Jaz bi imel tri kratka vprašanja in sicer kaj boste naredili s pol praznimi osnovnimi šolami za posebne potrebe. Vemo, da učenci se integrirajo v osnovne šole in tam ostajajo le najtežji primeri. Šole se praznijo, skupine so zelo majhne. Kjer bodo presežni učitelji dobili delo?
Drugo vprašanje. V vašem izvajanju nisem zasledil besedo o podružničnih šolah. Namreč teh je kar nekaj v Sloveniji in so pereč problem. Prvič so zelo drage, drugič so pa zlasti na podeželju zelo pomembne za te ljudi, ki tam prebivajo. Namreč z ukinitvijo takšnih šol ugasne tudi kulturno življenje v takšnih krajih.
Še eno vprašanje. Izbirni predmeti. Pri izbirnih predmetih vemo, da sedaj obstajamo na dveh. Ali je možno, da se v te izbirne predmete vključijo tudi razne aktivnosti oziroma obiskovanje glasbene šole, obiskovanje raznih športnih klubov, ali pa drugih organizacij, kot so recimo na podeželju zelo aktivni gasilci in še kakšna druga društva? Hvala lepa.

44. TRAK: (SP)

PREDSEDNICA MAG. MAJDA POTRATA: Hvala gospodu Menihu. Odbor obveščam, da poslanca mag. Branka Grimsa od tega trenutka naprej nadomešča s pooblastilom gospa Alenka Jeraj. Hvala. Sedaj dajem besedo gospodu Jožetu Tanku.

JOŽE TANKO: Hvala lepa za besedo. Najprej mogoče ena splošna ugotovitev, da ko beremo to koalicijsko pogodbo in se te zadeve, ki so notri zapisane, potem bo dejansko potrebno veliko več sredstev v proračunu za realizacijo teh ciljev. Zdaj tu takoj naletimo na ta relativni del. To se pravi na problem strukture deleža javnih sredstev za določene programe. Pri vseh je to povečanje ali pa bo to povečanje izrazito, razen pri obrambi, ker ste .../Nerazumljivo./... vse to bistveno znižali. Tako, da me realizacija tega kar skrbi. Iz predstavitve kandidata je bilo povedano, da nekako želi, da to šolsko polje ne bi bilo predmet ideologije, tudi, da bi se to področje ideološko razbremenjevalo, da bi bila to neka prava smer družbenega razvoja. Vendar kandidata za oba področja šolstva, visokega in tega, sta človeka, ki veljata za strankarska ideologa. Gospod Golobič in pa tudi gospod Lukšič in zanimivo, da prav na tem področju ni kandidata iz civilne sfere, ki bi dejansko lahko že s samo pojavo nekako sledil temu kontekstu.
Koalicijska pogodba je zapisana za obdobje do leta 2012, .../Nerazumljivo./... 2012 in v prvem stavku ste zapisali v tem vašem področju iz področja šolstva, da bomo zgradili učečo se družbo ali družbo znanja. Tukaj je ta razlika že med tem, da bomo izvedli, se pravi, da do 2012 bo to realizirano. Ali ste tu mislili, da boste izgrajevali učečo družbo? Ker jaz mislim, da z datumom 2012 verjetno bo težko doseči tako zavezujočo rešitev, kot ste jo zapisali v koalicijsko pogodbo.
Druga stvar kjer prihaja tudi do razlik med zapisom in rešitvami je zadnji stavek prvega odstavka, kjer ste zapisali, da bo obvezno izobraževanje v celoti brezplačno. Se pravi, da do konca 2012 naj bi se realiziralo brezplačno obvezno izobraževanje. Se pravi področje osnovne šole. Da bi potem v nadaljevanju istočasno spremenili način financiranja nakupov učbenikov. Se pravi, da ne bo več brezplačne izposoje v tako imenovanem učbeniškem skladu, ampak uvajate princip participacije. Se pravi, da gre koncept v tem delu na področju učbenikov ravno v nasprotno smer. Ne v smeri razbremenitve in zagotavljanja brezplačnih učbenikov in tudi ostalih stvari, recimo tudi brezplačne šole v naravi, ampak je koncept postavljen v smer sofinanciranja.

45. TRAK: (NB)

(Nadaljevanje) Mislim, da je bilo potrebno očistiti koalicijsko pogodbo teh zadev, ker mislim, da ta trend ni pravi in odstopa od vsebin, ki ste jih napovedali, torej v nasprotno smer. Nekako moti me, da v tem kratkem zapisu, ki ga imate tukaj zapisanega, v področje šolstva in športa, ni pravzaprav nikjer eksplicitno govora o dveh programih, ki sta po mojem zelo pomembna. Eno je področje glasbenih šol in drugo, področje prvega bolonjske stopnje.
Kar zadeva športni del, ste zapisali, da je cilj, da se 85 otrok vključi v interesne športne programe. Na področju glasbenih šol, ki ravno tako sestavlja pomemben del te splošne izobrazbe, tudi pomemben del športne oziroma interesne dejavnosti, celo po kurikulumu, pa te zaveze enostavno ni nikjer notri. Mislim, da bi ta koncept moral biti obdelan in da bi oba programa morala biti vključena v ta koalicijski sporazum. Prevelika programa sta povsem izključena.
Potem me zanima tudi nekako tale vaš koncept, osemurne zaposlenosti učiteljev v osnovnih šolah. To razumem, da bo do leta 2012 realizirano. Pa me zanima, kako. Boste to nekako realizirali in s kakšno primerno dinamiko?
Potem me je nekako zmotila ta vaša obrazložitev glede imenovanja ravnateljev. Vi ste, mislim da ste približno tako dejali, da se zavzemate za daljši mandat ravnateljev, in da bi nekaterim, ki so se izkazali, ta mandat kar podaljšali. Tam kjer so pa ti problemi neke druge narava, pa bi tudi drugače urejali. Mislim, da ta pristop interpretacije, kod je dober, da gre mimo tistih, ki so v ta postopek obvezno vključeni, je po mojem problematičen. Mi z nobeno rešitvijo nikomur ne moremo podeliti neke arbitrarne pravice do odločanja; v tej šoli imamo uspešnega, dobrega ravnatelja, v tej drugi šoli pa ne. In mislim, da ta pristop, ki ste ga zastavili v tem delu, absolutno ni primeren.
Kar zadeva zasebne šole; tukaj se dejansko tudi pojavlja ta problem šol, ki izvajajo javne programe. Dobili so pač pravico, da ta program izvajajo, vendar tukaj je spet prisotna neka kolizija. Vi imate v svojem programu istočasno, da boste ohranjali, če vidim pravilno, vse tisto kar je povezano z mrežo javnih šol in vrtcev. In po drugi strani pa odpirate uveljavljanje tudi zasebnega šolstva.

46. TRAK: (MK)

(nadaljevanje) Mislim, da tukaj gre bi rekel pri stanju, pri demografiji, ki jo imamo, za neko kolizijo. S tem, da ste v obrazložitvi istočasno povedali, da izrazito podpirate javna šolstva, ker to edino zagotavlja pač neko enakopravno, enakomerno ali pa vsem pod istimi pogoji dostopnost. Jaz mislim, če javni program financiramo in da je na isti način tudi v zasebnih šolah, če dobi koncesijo za program je ta popolnoma pod enakimi pogoji tudi dostopna. Tu ne gre za neko kolizijo dostopnosti, če vsem omogočimo, da se na tem področju enakopravno vključijo v to izvajanje pedagoškega procesa in izobraževanja. Gre za neko kolizijo in jaz mislim, da to vprašanje ni tako enostavno rešljivo. Tudi se ne strinjam s tem, s to vašo trditvijo, da je v končni fazi vseeno, kdo programe financira ali država ali občina. Bistveno je to. Ni vseeno, katero blagajno obremeniš, ker enostavno s tem, ko nekaj prerazporediš posegaš tudi v neke druge izvirne pravice, v druge možnosti in jaz mislim, da bi bilo tukaj za proučiti na kakšen način se tega tudi lotevamo.
Tukaj imate tudi zapisano, da boste zagotovili, da bodo do leta 2012 vsi končali šolanje na primerni ravni. Očitno v tem mandatu, ki se izteka temu ni bilo tako, tudi do sedaj temu ni bilo tako, zdaj tam 2012 pa bodo vsi, ki so v izobraževalnem procesu končali šolanje na primerni ravni. Zanima me, kakšna bodo merila za ugotavljanje tega, da bodo vsi, to je zdaj 100% postavljena trditev, to zdaj ni večina ali pa kakorkoli, se to realiziralo, kakšna so merila in drugo, kdo bo to ugotavljal? Katera institucija je tista, ki bo ugotavljala, da je vsa slovenska šolajoča mladina končala šolanje na primerni ravni, da ni bilo nikogar pri tem procesu, ki izobraževanja na primerni ravni ne bo končal? Zanima me še, koliko novih institucij se s področja šolstva predvideva, tudi ne samo izvajalskih, ki bodo izvajale pedagoški proces, ampak tudi institucij, ki se bodo ukvarjale z raznimi evalvacijami in podobnimi zadevami, iz besedil, ki so napisana se da zaznati, da bodo tudi na tem področju določene spremembe.
In ker moram biti kratek, morda čisto za konec še, je bilo rečeno prej, da ste očistili, da je koalicijski sporazum očiščen vrednost.

47. TRAK: (NB)

(Nadaljevanje) Jaz mislim, da so vrednote neka temeljna zadeva. Vrednota ali pa principi so izhodišče vsega. In jaz mislim, da temeljne zadeve ne morejo manjkati v tako pomembni zadevi kot je koalicijski sporazum za naslednje mandatno obdobje. In če te vrednote manjkajo, potem me zanima kaj je alternativa temu. Ali je izhodišče celo alternativa oziroma vrednota? Na te stvari bi želel tudi odgovor. Pa še ena stvar oziroma me zanima; tam ste govorili, ne o brezplačni šoli in pa recimo o sofinanciranju učbenikov v tej koliziji tega zapisa in stališča. Sedaj, verouk je tudi izbirna vsebina. Zanima me ali boste sofinancirali tudi veroučne učbenike? Spadajo v to kategorijo.
In še ena zadeva. Področje verouka je v principu rešeno tako, da se izvaja ločeno od šolskih prostorov. Sedaj me zanima, govorim pa predvsem s stališča varnosti, ker šola pa cerkev ali pa župnišče nista eden do drugega, je potrebno včasih narediti, ne vem, kakšen kilometer ali pa pol kilometra po glavnem trgu, mimo prometa itn. Ali s stališča varnosti primerno razmišljati, da bi bilo smotrneje, da župnik pride v šolo pa to opravi, kot da se preseli tričetrt šole na neko drugo lokacijo in tisto uro tam opravijo. Hvala lepa.

PREDSEDNICA MAG. MAJDA POTRATA: Hvala gospodu Tanku. Jaz se posebej zahvaljujem gospodom, Dejanu Lebaniču, Matevžu Frangežu, Tomažu Tomu Mencingerju, da so se odrekli razpravi, glede na to, da smo že čez 12. uro in bi morali začeti že novo predstavitev. Kandidata za ministra prosim, če strnjeno odgovori na vprašanja, za to da bomo lahko v doglednem času še izpeljali glasovanje o predlogu mnenja. Hvala.

IGOR LUKŠIČ: Gospodu Ljubu Germiču, imam tukaj pripravljen odgovor na približno eni strani, ampak ne bom odgovarjal, zaradi tega, ker bi rad samo povedal, da sem seznanjen s tem problemom in rešitvami, ki jih ponuja stroka. Tako. Ne, ne, saj vem, s tem samo govorim tako, malo tukaj malo tja.
Torej, poklicno izobraževanjem - namreč tukaj imam odgovor... Tako da, mu bom odgovoril potem, če se tudi strinjate, potem. Skratka, je tukaj en kompleks rešitev, ki so jih razvili, tudi v skladu s tem kar ponuja Evropa. Tako da, imam to v mislih.
Potem je gospod Göncz Laszlo govoril o dvojezičnem šolstvu in o pozornosti za dvojezično šolstvo. Jaz se opravičujem, čeprav v eni uri nisem tega omenil, seveda mislim biti na to posebej pozoren in to pričakujem tudi, da me cukate za rokav

48. TRAK: (NB)

(nadaljevanje) v primeru, da dobim mandat in tukaj mislim, da je treba skupaj z vprašanjem televizije, radia, knjižnice, vseh institucij, ki so tam na razpolago in tudi z drugimi ministri, da naredimo tukaj en načrt, ker se mi zdi, da je za Slovenijo zelo pomembno, da naredimo vse, da bo narodnostna skupnost, tako madžarska kot italijanska, ne samo obstala, ampak se tudi okrepila. Ker nenazadnje, mi imamo podobne probleme kot narod tudi s svojimi rojaki izven meja in je to tudi zato zelo pomembno.
Potem kolega, gospod Kek Franci. Se zahvaljujem za to intervencijo in za podporo.
Potem kolega Samo Bevk. Zakon sem že omenil. Ne bi šel tukaj v detajle, ker jih tudi nimam v rokavu. Ampak to je ideja tudi naslednjega mandata, da naredimo prioritetno listo vseh investicij.
Darko Menih, vprašanja praznih učilnic šol za učence s posebnimi potrebami. To je problem, in ne boste verjel, to je problem tudi nekaterih osnovnih šol, ki se zmanjšujejo. Nimam odgovora kaj sedajle narediti. Vesel sem, da ste na to še posebej opozoril. To bo ena od zadev, ki bo gotovo tudi prednostna, da proučim to situacijo in pogledam kaj se da tukaj naredit.
Poem vprašanje podružničnih šol. Nisem o tem nič govoril. Jaz sem bil rojen na podružnični šoli. Ta podružnična šola je bila ukinjena brez nekih velike škode, bom rekel, za razvoj kraja, zato ker je tja bila speljana malo hitrejša cesta. Živim v občini, kjer imamo podružnično šolo in jo kot ... posebej financiramo in tisto šolo, če bi ukinili, bi pa bila na nek način, če pretiravam, tragika za kraj. Tisti kraj bi dejansko izgubil neko točko, ki je pomembna. In se mi zdi, da vse te premisleke je treba vključiti, ko se bomo odločali ob pritisku na učinkovito rabo javnih financ, katero šolo ohraniti katero pa ne.

49. TRAK: (NB)

(Nadaljevanje) Glede izbirnih predmetov. Razmisleki tečejo tudi v to smer, glasbene šole, druge zadeve in to kar je tudi kolega Jože Tanko izpostavil, se pravi tudi verouka. To se mi zdi, da je odprto vprašanje, ki ga bomo morali skupaj rešiti. Jaz sem naklonjen temu, da se glasbene šole in druge civilno-družbene zadeve na nek način evidentirajo, upoštevajo zlasti, ko gre za recimo glasbene šole z javnim programom. Takrat se mi zdi, da je zadeva nesporna, ker se dobi ustrezen certifikat itn., je to urejeno. Pri drugih zadevah, recimo kot so bili tukaj omenjeni gasilci, kulturne dejavnosti itn., imamo to vključeno v sitem takrat ko gre recimo iz osnovne šole v srednjo, za napredovanje, štipendije itn. Tako da, je za razmisliti kako priznati tudi na formalni ravni to kar učenci in dijaki počnejo v prostem času.
Potem so tukaj vprašanja in pripombe gospoda Jožeta Tanka; najprej glede povečanja sredstev, kar sem že odgovarjal. Seveda jaz sem zainteresiran, da bi bilo šolsko polje posebej, tudi finančno močno podkrepljeno. Sedaj koliko, bom s tem uspel skupaj z vami, ki boste vključeni v te razprave, v primeru da dobim mandat, je seveda drugo vprašanje. Potem je vprašanje strankarskega ideologa. Tukaj bi vam rad povedal, da strankarski ideolog; jaz se nikoli nisem osebno kitil s to pozicijo. To je nekaj kar je bilo mi pritaknjeno. Jaz se ukvarjam s teorijo, ideologije na fakulteti, sem predaval v Kopru in pri nas, ampak da bi se kitil ali pa nadeval sam ta naziv, to ni bilo v moji ambiciji. To je stvar predvsem, če rečem, opozicije ki bi s tem rada bolj ali manj ne poveličevala mojo vlogo, ampak jo na nek način zamajevala. Sedaj, kot ste omenil kolega Golobiča; Golobič je predsednik stranke, jaz sem podpredsednik, bil sem predsednik programskega sveta in ravno zaradi tega sem bil za ukinitev programskega sveta pri stranki,

50. TRAK: (NB)

(nadaljevanje) da nobeden ne bo mogel imeti te vloge ideologa, ampak tudi to ni pomagalo. Jaz sem bil štiri leta izven stranke, pa vseeno mi tale nadimek ostaja.
Glede učečih se družbe; to je seveda lapsus. Se zahvaljujem za... Namreč to je šlo čez mnogo rok, nazadnje skozi lektorske, ampak upam, da bom krivil lektorice za to napako. Seveda, učeča se družba je koncept, na katerem gradimo, ne pa cilj, za katerega se domišljamo, da bomo že, da ga bomo dosegli do takrat. Že danes živimo v učeči se družbi. Tudi vi ste v tem mandatu marsikaj naredili za to, da se je koncept izpopolnil in tukaj bi samo nadaljevali.
Osnovno izobraževanje, brezplačno sofinanciranje; se strinjam s tem lapsusom, ampak to vas prosim za razumevanje, ker je pogodba tudi koalicijska zadeva in jaz sem svoje poudarke tukaj izpostavil. In upam, da smo tukaj približno v isti smeri. Strinjam se s tem, da bi bilo prav, da pride glasbena šola in da pridejo višje šole notri, ker je to pomemben segment. Poznam to problematiko glasbenih šol, sem se pogovarjal z učitelji. To je res nekaj kar je unicum na slovenskem v primerjavi z drugimi. 20% otrok je vključenih v glasbene šole, rezultati so neverjetni. Tudi druge dimenzije, ki se razvijejo z glasbeno vzgojo, ne samo ta, ko nekateri mislijo, kulturniška, ampak tudi za proces intelektualnega razvoja je to neprecenljiva zadeva.
Potem imamo tukaj imenovanja ravnateljev za daljši mandat. Tukaj se mi zdi, da je prišlo za nek nesporazum, ki je prav, da ga razčistimo ali pa ga bomo še razčiščevali. Ne mislim nobenega posebnega statusa za kogarkoli od ravnateljev. Jaz sem tukaj samo naklonjen predlogu, ki ga ima društvo ravnateljev in sicer, oni predlagajo, da bi po dveh uspešnih mandatih, za tiste ravnatelje, ki so bili dvakrat že imenovani, potem spet ta organ, ki je pristojen za imenovanje ravnateljev, imenoval tega ravnatelja za dokončno, skratka mandat dokler, rečmo trajni mandat. Sedaj seveda, vsi se zavedamo, da so to neke nevarnosti itn., zato je ta stvar odprta, treba je prediskutirati, pogledat kaj s tem dobimo, kaj s tem izgubimo, ampak jaz sem naklonjen diskusiji o tem predlogu.

51. TRAK: (JJ)

(Nadaljevanje) Potem glede zasebnih šol sem že povedal, ne bi nič več dodajal in se strinjam, da je to odprto vprašanje. To bomo reševali bolj ali manj, zlasti če bo v javni blagajni manjkalo denarja, bo to gotovo še bolj pomembno vprašanje.
Glede razmerja občina in država. Se strinjam, da ni vseeno kdo, ampak sem povedal tudi to, da ni samo vprašanje tega ministrstva, to je vprašanje dejansko, tako kot ste tudi vi izpostavil vprašanje celotne delitve denarja med občinami in državo in gotovo se tu ne da na tem resorju solirati.
Glede tega vprašanja bomo vsi končali šolanje ali ne. Formulacija je malo drugačna. Gre za to, sprejemali bomo ukrepe, ki bodo vsem mladim omogočili končati šolo na ravni svojih sposobnosti in se vključiti v življenje družbe na ravni kombinacije svojih pričakovanj in zmožnosti. To je, ne delamo si iluzije, da bomo do konca 2012 spravili vse. Gre samo za to, da je to usmeritev, ki ji bomo sledili.
Potem je vprašanje koliko bo novih institucij. To težko rečem. prej sem omenjal recimo neko agencijo za evalvacije. Ta je edina konkretna, ki je v mislih, pa tudi o tej bo treba voditi diskusijo, ker je to nekaj kar stara.
Potem vprašanje vrednot in izhodišč. Se strinjam z vami. V tem koalicijskem sporazumu so vrednote te generalne navedene tukaj na prvi strani, uvod v koalicijski sporazum in tu imamo kot glavne vrednote: svoboda, poštenje, tekmovalnost, strpnost, solidarnost in to so pravzaprav najbolj izpostavljene vrednote. Sem tudi že govoril o teh vrednotah, ki jih je kolega Grims izpostavil in se mi zdi, da je zelo pomembno, da zlasti ljudje, ki se ukvarjamo s šolstvom in ki smo politično odgovorni za to, da ta resor zelo dobro živi. Dobro vemo, da je vprašanje vrednot ključno in s tem se z vami strinjam. In veste, da bomo bili veliko bitko proti vsem tistim, resorjem in delom družbe, ki so zelo tehnično usmerjeni in ko poskušajo vprašanje vrednot marginalizirati.
Glede financiranja verouka in vprašanja varnosti, ko gre za razmerje med prostori, šolo in župnijo. Jaz sem recimo kot oče sem zelo na vaši strani, ampak po drugi strani vam moram povedati, da ko je šlo, recimo za vprašanje angažiranja mojih otrok v glasbeni šoli ali v športnih raznih treningih, sem lepo igral taksista. In torej, če se nekdo odloči, da bo otroke pošiljal v katerokoli družbo, mislim v katerokoli civilno družbeno dejavnost, mora nekaj tudi sam narediti in to je seveda precej na starših in je pa to lahko diskusija, jaz sem pripravljen na razpravo o tem, povedal sem pa svoje izhodišče.
Torej, s tem sem jaz končal, tudi sicer

52. TRAK: (JJ)

(Nadaljevanje) moram zdaj iti ven, ampak preden grem ven, bi se rad vsem zahvalil za vprašanja, za podporo tistim stališčem. Jaz mislim, da kot sem lahko razbral iz vaših vprašanj in stališ, ni bistvenih razlik in razhajanj, med tem, kar je bilo tu povedano. Vi seveda lahko imate drugačne ocene, ampak jaz vas v tem primeru, če dobim mandat, razumem predvsem kot tisti krog sodelavcev, ne pa kot nasprotnike. Hvala.

PREDSEDNICA MAG. MAJDA POTRATA: Hvala gospodu kandidatu profesorju dr. Igorju Lukšiču za predstavitev in za odgovore na vprašanja.
Listo razpravljavcev prijavljenih smo izčrpali, ali pa so razpravljavci razpravi odpovedali. Zato razpravo zaključujem in zdaj v skladu z ustaljeno prakso, gospoda kandidata prosim, da zapusti prostor za čas, v katerem bo odbor glasoval o predlogu mnenja.
Odboru predlagam, da razpravlja in odloča o naslednjem predlogu mnenja: "Predstavitev profesorja dr. Igorja Lukšiča, kot kandidata za ministra za šolstvo in šport z delovnega področja Ministrstva za šolstvo in šport je bila ustrezna."
Želi kdo o tem predlogu mnenja razpravljati? Izvolite, gospod Tanko.

JOŽE TANKO: Hvala lepa. Jaz bi vam najprej proceduralno predlagal gospa Potrata, da se presedete na to mesto, ki je primerno za vodenje, se bomo ustrezno premaknili in nam omogoči normalno vodenje seje naprej.
Zdaj, kar zadeva stališča. Moram reči, da je bilo, vsaj kar zadeva vprašanja oziroma odgovore na moja vprašanja, so bili te odgovori zelo splošni. Tudi v koliziji marsikje, predvsem kar zadeva brezplačno šolo in dodatno zahtevo po financiranju programov. Tudi ni mi jasno, zakaj se lahko del interesnih dejavnosti lahko odvija v prostorih šola, del interesnih dejavnosti pa naj ne bi bil primeren, da je v prostorih šole. Tudi, kar zadeva to stališče do trajnega mandata, se mi zdi, da je negativno in odklonilno, še posebej, ker vemo, da se marsikje s tem imenovanje ravnateljev, pa tudi tu je vzor Kočevja, v glasbeni šoli delajo veliki problemi, tudi z aktivno vključenostjo lokalne politike, ki določene procese na svoj način rešuje. Tako da mi oziroma sam jaz kandidatu ne dajem pozitivne podpore oziroma ga ne bom podprl. Težava je bila tudi v tem, ker je tudi relativno omejen čas, marsikaj kar je bilo odgovorjeno, bi zahteval tudi dodatno pojasnilo,

52. TRAK: (JJ)

(Nadaljevanje) pa je to bilo onemogočeno. Hvala lepa.

PREDSEDNICA MAG. MAJDA POTRATA: Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati o predlogu mnenja? Če ne, razpravo zaključujem.
Želi kdo pred glasovanjem še obrazložiti glas? Če ne, potem dajem predlog mnenja: "Predstavitev profesorja dr. Igorja Lukšiča, kot kandidata za ministra za šolstvo in šport z delovnega področja Ministrstva za šolstvo in šport je bila ustrezna.", na glasovanje.
Kdo podpira tako oblikovano mnenje? (14 članov.) Hvala. Je kdo proti takemu mnenju? (5 članov.) Hvala.
Ugotavljam, da je bilo s 14 glasovi za in s 5 glasovi proti potrjeno mnenje, da je bila predstavitev ustrezna.
Prosim, če pokličete kandidata.
Spoštovani kandidat profesor dr. Igor Lukšič, sporočam vam, da je Odbor s 14 glasovi za in s 5 glasovi proti ugotovil, da je bila vaša predstavitev ustrezna in tako bomo tudi sporočilu vodstvu Državnega zbora. Čestitam. /Aplavz./

DR. IGOR LUKŠIČ: Spoštovani... jaz se vam za podporo zahvaljujem, kljub temu, da ni bilo soglasja, sporočam vsem tistim, ki ste glasovali proti, da bom v kolikor dobim mandat, seveda, vse vas smatral za sodelavce, podpornike, ker mislim, da se vsi zavedamo odgovornosti, ki je pred nami, da šolsko polje še naprej afirmiramo, ga razvijamo in naredimo šolstvo na slovenskem in seveda tudi šport še bolj kakovosten, kot je danes. Najlepša hvala.

PREDSEDNICA MAG. MAJDA POTRATA: Hvala. Predlagam še, da določimo poročevalca na seji Državnega zbora. Predlagam, da je poročevalka predsednica. Hvala.
S tem končujem 1. točko dnevnega reda.
Preden začnemo obravnavati 2. točko, predlagam kratek odmor. Začnemo točno ob pol enih. Hvala lepa.

(Seja je bila prekinjena ob 12.23.)

54. TRAK: (MK)

(Seja se je nadaljevala ob 12.33.)

PREDSEDNICA MAG. MAJDA POTRATA: Začenjam prekinjeno 1. nujno sejo Odbora za kulturo, šolstvo, šport in mladino. Sklenili smo 1. točko.

In prehajamo NA 2. TOČKO - TO JE PREDSTAVITEV KANDIDATKE ZA MINISTRICO ZA KULTURO, MAJDE ŠIRCA RAVNIKAR. Jaz se opravičujem, ker smo imeli napovedano predstavitev ob 12. uri, zdaj smo jo prestavili in ta trenutek pozdravljam v naši sredi kandidatko za ministrico za kulturo gospo Majdo Širca Ravnikar. Izvolite. Gospa Majda Širca Ravnikar, kandidatka za ministrico za kulturo, izvolite, beseda je vaša za predstavitev.

MAJDA ŠIRCA RAVNIKAR: Hvala lepa. Vsem lep pozdrav. Razumem, da ste nekoliko že utrujeni, pa tudi lačni. To mi sicer ni olajševalna okoliščina, ampak upam, da bomo konstruktivno izpeljali to poglavje, ki se mu po eni strani reče zaslišanje, po drugi strani pa preverba, koliko in na kakšen način sem kos nalogi, ki me čaka.

PREDSEDNICA MAG. MAJDA POTRATA: Ta hip, dovolite, da povem, da dr. Igorja Lukšiča s pooblastilom nadomešča gospod Anton Colarič, gospoda Rudolfa Petana, pa s pooblastilom nadomešča gospa Eva Irgl. O nekaterih drugih nadomestilih ste bili obveščeni na začetku te seje in veljajo še vnaprej.

MAJDA ŠIRCA RAVNIKAR: Še enkrat hvala lepa. Dovolite, da v mojem uvodnem prikazu, ki ne bo preveč obsežno, ampak v katerem bom poskušala opredeliti temeljna izhodišča mojih videnj, koalicijskega sporazuma, pa tudi mojega načina dela, podam nekaj uvodnih misli.
Jaz sem prepričana, da med nami ni nikogar, ki bi zanikal pomen kulture, pa tudi njene ključne vloge pri oblikovanju narodove identitete. Med programi političnih strank vseh ni programa, ki bi kulturi odrekal njeno temeljno vlogo v družbi. Prebrala sem vaše programe in v veliki meri se z njimi strinjam.

55. TRAK: (MK)

(nadaljevanje) Tudi med koalicijskimi programi vseh dosedanjih vlad je bila kultura izpostavljena kot dragocen duhovni kapital. Prepričana sem, da tudi tisti, ki so kdaj govorili o kulturi v Mrkaičevsko(?) slabšalnem smislu, češ da je kultura strošek ali pa da so kulturniki sveta krave in podobno, v to dejansko ne verjamemo. Kajti civilizacija to jasno zanika. Tukaj pač diskusija ni potrebna, besede so preprosto odveč. Sicer je res, da včasih prav politika s pomočjo besed kulturo že mistificira(?). In da je potem v realnosti mnogokrat drugače. Ampak naj vam na začetku povem, da preprosto brez zvokov, brez slik, brez podob, brez konceptov, brez giba, brez poročil, ki jih omogoča kultura in predvsem brez amocij, pač preprosto nas ni, enostavno nas ni. In naj tudi na začetku takoj povem, da je to tudi temeljni razlog, zaradi katerega sem danes tukaj pred vami. Kajti sama brez umetnosti, bi lahko rekla, da je moje bivanje osiromašeno, prazno in tudi, da je brez presežka. V vlogi, ki se mi obeta mislim, da lahko prispevam, da bo tudi bivanje .../Nerazumljivo./... polno in tudi z več presežka.
Ni nujno, da bom te vloge realizirala vse, pa četudi še tako realne utopije, kajti čaka nas pač obdobje tako imenovanih suhih krav. A pomembno bo, da se bo kultura gibala v svobodnih prostorih, da ne bo delila, da ne bo ideološko razdvajala, teptala preteklosti in mižala pred izzivi prihodnosti. Moja načela so, naj se čim bolj sodobno udejanji njena, še tako agresivna moč duha. Država ji to mora omogočati in moje prvo načelo, da je pri oblikovanju strategij in tudi dobrih praks, da je potrebno izhajati iz principa vključevanja in neizključevanja sogovornikov vseh in čim širših. Menim, da se mora pri presoji estetik država, politika samoomejevati in da to sicer je bilo rečeno že davno v preteklosti pred mnogimi leti, ampak ni nujno, da smo se vedno ali so se ali ste se vedno tega držali. Ministrstvo za kulturo samo vidim kot, lahko rečem nek možganski trust, kot nek laboratorij, kot nek kompas, ki se mora osredotočiti na pripravo splošnih ukrepov, strategij kulturne politike, ki je v interesu javnosti. To pa vključuje spodbujen in zelo močan dialog na evropski ravni, pomeni skrb za slovenski jezik, pomeni načrtovanje vlaganj v infrastrukturo, pomeni strategijo zagotavljanja skrbi za varno in svobodno ustvarjanje, predvsem pa za socialno trdnost ustvarjalcev. In tudi skrb za čim bolj enakopravno in široko dostopnost kulturnih dobrin.

56. TRAK: (SB)

(nadaljevanje) Seveda stalno in stabilno finančno podlago, pa tudi skrb za pripravo tistih potrebnih reform, ki niso samo plod globalizacije, včasih je ta lahko tudi prednost ali pomoč, ampak, ki so potrebne zaradi po nekatere bodisi slabe bodisi nepopolne prakse s katero se soočamo.
V koalicijskem sporazumu, ki ga imate pred seboj, smo med drugim zapisali, da je naš cilj posodobiti in modernizirati kulturni sektor in da je tudi naš cilj spodbujanje razvoja kulturnih industrij in kulturnega turizma. Že na samem začetku bi rada poudarila ta dva segmenta, ki sta dosti izstopajoča in predstavljata lahko tudi neke vrste kontinuitete, konec koncev tudi v programih nekaterih drugih strank, ki niso del teh, niso pisale te koalicijske pogodbe, se najdejo takšne želje. Kaj pomeni posodobitev in modernizacija kulturnega sektorja? Na eni strani menimo, da je potrebno za krepitev avtonomije institucij in s tem tudi odgovornosti, kajti avtonomija brez odgovornosti ne more delovati, želimo izpeljati reformo javnih vzvodov, to se pravi tistega stebra, tiste hrbtenice institucionalnega sektorja, ki predstavlja najmočnejšo mrežo kulture. Podobno kot v drugih državah Evropske unije bi radi vpeljali spremenjen način financiranja tako imenovano kosovno oziroma preneseno financiranje in vodenja zavodov bi radi vezali na program, to se pravi gre za model tistega upravljanja, ki sledi načelu od državnega proti javnemu. To predpostavlja tudi drugačen način financiranja in tudi drugačno sestavo svetov oziroma organov upravljanja in nadzora, drugačno razmerje med upravami in nadzornimi mehanizmi in na nek način pomeni to tudi smiseln umik prevladujoče politične moči znotraj teh organov, to pomeni tudi oseb v zakon ZUJIK, Zakon o uresničevanju javnega interesa na področju kulture in zakonodaje s področja financ. Ne gre pa samo za spremembo v javnem sektorju, ampak tudi v neodvisnem nevladnem sektorju, ki pomeni zagotovo zelo pomemben ali mestoma tudi že najbolj probojen mnogokraten način ustvarjalnosti. Nevladni sektor sam želi manj razlikovanj med tako imenovanim javnim in nevladnim. Sklicuje se tudi na zakon ZUJIK, ki to vzpostavlja kot neke vrste možnost enačenja. Zato menimo, da je potrebno več večletnih pogodb, da je potrebno več programskega financiranja, predvsem pa, da je potrebno urediti status samozaposlenih oziroma samostojnih ustvarjalcev na področju kulture, urediti standarde plačila le tam in njihovega dela pa tudi

57. TRAK: (SB)

(nadaljevanje) nadomestila za tisti čas, vemo kako so, ko nimajo dela in tako naprej. Ta projekt se je na srečo že začel, zavezan je k nekemu roku za smiselno poiskanje odgovorov, ampak, če je kaj je potrebno to nedvomno urediti. Seveda so potrebne tudi reforme znotraj samega ministrstva kot tistega prostora, prej sem rekla laboratorija, ki mora postati učinkovit, ki se mora znati soočati z analizami in tudi s strateškimi načeli in ki mora biti prijazen do vseh in transparentno delovati. Seveda je potrebno tukaj okrepiti določene službe, še posebej tiste, ki se ukvarjajo z inšpekcijskimi nadzori tako na področju kulturne dediščine kot medijev. Kultura ima različne obraze. Marsikdo se včasih ustraši razmišljanja, da velja kulturo razumeti tudi kot ekonomsko pomembno kategorijo. Jaz mislim, da tukaj gre za nesporazum ali pa za napako pri razumevanju moči ali nerazumevanju moči, ki jo lahko kultura nudi gospodarskim oziroma ekonomskim faktorjem. Osebno želim, in v koalicijskem sporazumu boste tudi to našli, da ljudje kulture nikakor ne bi razumevali le kot strošek, ampak vemo, da zahteva vlaganja, vložke, ki jih država in drugi vlagajo v kulturo se vedno povrnejo, ne samo, da spodbuja ustvarjalnost, inovativnost, ampak omogoča tudi spoznavanje soobstoja različnih misli in različnih pogledov in kultur. Tudi termina kulturna industrija se marsikdo ustraši. Še vedno obstajajo težave z razumevanjem urbane kulture. In še vedno ostajajo dileme okrog delitve med elitno in množično kulturo, s tem ni nič narobe, narobe je le, ko pride do izključevanja enega in drugega.
Vsi se boste strinjali z menoj, če bom dejala, da vrhunska umetniška ustvarjalnost je lahko glavni ambasador mlade kreativne države v svetu. In vsi se boste strinjali z menoj, če rečem, da sodobne romarske poti so danes v domeni kulture, ne govorim le o tistih festivalih, prireditvah, dogodkih, letih kulture in tako naprej, ki postajajo v svetu vzvod za kulturni turizem, ampak govorim tudi o tistemu drugemu delu, ki je večja težava za državo, še posebej Slovenijo, ki ima premalo kritične in ekonomske moči, da bi rešila vprašanja investiranja v kulturno dediščino, gradove, stara mestna jedra in podobno, ki so tista tudi destinacija, ki ji pravimo, da kulturni turizem naj postane eden od močnejših gospodarskih panog oziroma

58. TRAK: (SB)

(nadaljevanje) generatorjev nacionalnega gospodarstva. To si želimo, postopoma to dosegamo, razumemo pa, da je potrebno temu dati veliko prednosti.
Pri financiranju kulture bi rada opozorila na težko vprašanje, prej sem govorila o času suhih krav, ki prihajajo, ampak opozorila bi vendarle, da s 180-mi milijoni približno evri kolikor znaša proračuna za letošnje leto oziroma 183-mi približno milijoni evrov kolikor znaša proračun za kulturo za leto 2009, se vendar soočamo z enim, na žalost, najnižjim proračunom oziroma razdelitvijo po osamosvojitvi, kajti sredstva za kulturo znotraj proračuna, če gledamo delež znotraj BDP-ja in znotraj samega proračuna se po statistiki kažejo kot takšne. Velja razumeti in analizirati ta način, način dojemanja tega najnižjega deleža recimo za leto 2008 znaša 0,47% znotraj BDP-ja, vemo pa, da so bili ti odstotki še višji lahko, recimo tudi več kot 2,50, če gremo samo nekaj let nazaj. Ampak, vendarle mi bi želeli, da bi bil večji, prizadevali smo v koalicijski pogodbi govorimo o stabilni rasti, mi smo, še posebej dan danes je težko reči recimo v stranki, brala sem program SDS-a, si je začrtala in željo dala na limitu 2,14%, nekateri so želeli 3% kolikor so oziroma nekateri si želimo 3% kolikor je klasičen standard nekje v Evropi. Ampak, težko je govoriti o fiksnih številkah v tako nepredvidenih časih kot so. Ampak, nedvomno je potrebno izboljšati položaj kulture in to ne pomeni samo večati delež države oziroma lokalnih proračunov in lokalnih skupnosti temveč iskati mreženje drugih virov, različnih virov, seveda na prvo mesto postavljam strukturne sklade, evropska sredstva, ki na žalost so bila v tem času ne dovolj dobro izkoriščena, mislim, da se v letošnjem proračunu prenašajo celo za naslednje leto, na žalost. Mislim, da je dovolj, da danes ne moremo več reči, da nismo pripravljeni na te sklade, da nismo pripravljeni na to črpanje, da je to prehodno obdobje in obdobje učenja za nami in da če kje, potem je tukaj potrebno avtoritativno in na vsa vrata odpirati, na vso moč odpirati ta vrata. Veseli me, da so se v zadnjem letu izboljšali, popravili izdatki za plače. Država je tukaj držala obljubo s tistimi dodatnimi štirimi milijoni evrov za nadomestilo dolga leta nespremenjenih plač v javnem sektorju, vemo, da to mora narediti tudi v letu 2009 in izboljšati tudi tiste principe in tiste anomalije, ki so se zgodile ob teh spremembah najbrž od primera do primera, vsi pomalo poznate težave, ki so nastale tukaj.

59. TRAK: (NB)

(nadaljevanje) Ne bom pozabila vprašanja sponzoriranja, donacij in mecenstva, ki kljub temu, da se včasih srečujemo še z dilemami okrog tega, z nerodnostmi okrog tega ali pa z razmišljanjem, da je sponzorstvo v Sloveniji še vedno nekakšni tranziciji, vendarle kdor je bral analize, ki so bile na tem področju narejene, lahko prizna, da se je Slovenija z, seveda predvsem slovenskimi podjetji, gospodarstveni subjekti, kultura, slovenska kultura močno okrepila na tem področju. Če gledate izdatke, recimo imam podatke sicer za še tolarske vrednosti, ki so dobri. Govorim recimo o podjetjih kot je Krka, Gorenje, Riko, Mercator, Mobitel itn., kjer recimo, ne vem, omenjeni Riko - 20 milijonov tolarjev v letu 2006 za kulturo pomeni zelo bogat in pomemben prispevek k proračunu oziroma k boljšemu zdravju same kulturne dejavnosti. Tukaj je seveda vprašanje, kaj bo to v prihodnosti?
Ko govorimo o ambicijah kulturne politike in tudi o koalicijskem sporazumu, ne moremo mimo nacionalnega programa za kulturo, ki smo ga v Državnem zboru sprejeli letos oziroma, ki velja od leta 2008 do 2011. Tisto kar bi si sama želela v prihodnosti, za take programe, je predvsem to, da se pišejo, dogajajo, usklajujejo in pripravljajo na način čim bolj odprte javne in transparentne diskusije, ki vključuje, in da se tudi poročila o izvajanju le teh, ki ju boste ali bomo obravnavali v Državnem zboru, ne obravnavajo samo tukaj, ampak jasno in glasno v čim širšem, ne samo medijskem, ampak tudi strokovnem in ostalem krogu civilne družbe. Če je kaj potrebno, je to potrebno, kajti gre za osnovni strateški dokument, ki je izpit za družbo, izpit za vlado, izpit za tiste, ki jih izvajajo in tiste, ki jih pišejo.
Rada bi poudarila nekaj, kar mogoče ne sodi v kontekst mojega zagovora znotraj tega odbora. Mogoče sodi znotraj zagovora kakšnega drugega odbora, ampak ne morem se izogniti dejstvu in ob tem tudi žalosti, da se izobraževanje za področje umetniških poklicev v Sloveniji dogaja premalo fleksibilno, premalo odprto, in da je Slovenija povsem na dnu lestvice članice evropskih držav glede na delež študentov umetniških visokošolskih programov. Med 27-imi članicami so za nami samo že Madžarska, Poljska in Romunija, in če je pri nas delež študentov umetniških meril gledano na število študentov, približno 1,5%, je recimo v Italiji 10 oziroma na Irskem 10, v Nemčiji skoraj 4 in Veliki Britaniji skoraj 7%. Dobro, so specifike, ampak če si želimo, si želimo, da se umetnost, ki je slabo zastopana tudi v osnovnih in srednjih šolah, razširi tudi v te možnosti, in da se ob, upam da novo zgrajenih akademijah razširi in omogoči večji vstop ljudi in študentov tudi v to stopnjo izobraževanja.
Ne bom izpustila vprašanje kinematografije, zaradi tega, ker živimo pač v svetu podob in nočemo ostati v temi. Trenutno smo v temi. Smo v temi zaradi tega, ker je trenutno filmski sklad razvalina,

60. TRAK: (NB)

(Nadaljevanje) ker se finančne, pravne službe, so tam izginile, imamo invalidni zakon, imamo porušeno zaupanje. Želim, da se vzpostavijo taki pogoji, ki bodo filmskim ustvarjalcem omogočili večjo, stabilno, tekočo produkcijo, predvsem pa s pomočjo nepristranskega in strokovnega odločanja znotraj čim bolj neodvisne institucije, za katero pa je potreben nov zakon. Ne govorim samo o filmski produkciji v ožjem smislu in o skladu samem, sedaj skladu, govorim tudi o povečanju deleža avdio-vizualnih del znotraj elektronskih medijev, ki ga že zahteva sama direktiva, pa tukaj smo preveč mačehovski. Govorim o skrbi za filmsko zgodovino, govorim o art-mreži in govorim o temu, da ne želim, da se ne bi, da se bi v prihodnosti zgodilo kaj takega kot se je zgodilo recimo v mestnem središču v Ljubljani, ko je prišlo do tega, da je direktor brez posledic zaprl vrata in zaklenil vrata neke javne institucije in odnesel iz nje javna sredstva in jo pustil, lahko umiranju, na žalost... Na srečo se je zgodba zaključila drugače, ampak take šole seveda so zelo odgovorne. Tisto čemur se koalicijski sporazum, še posebej tistemu čemur se koalicijski sporazum še posebej posveča, bi rada izpostavila v okviru nekaj kratkih točk, ki so vezane na založništvo oziroma na knjigo. Koalicijska pogodba prinaša neko zavezo, ki se vam morebiti zdi čudna. Za mene je pomembna, tudi zaradi tega, ker v času približevanja, vstopanja Slovenije v Evropsko zvezo, smo se v Sloveniji odločili, da bomo tudi knjigo obdavčili z DDV-jem oziroma, da jo bomo umestili v tisto kategorijo, ki je znotraj svojih pravil, jo vzpostavila Evropska unija. Takrat smo, si nismo upali biti drugačni in zaradi tega, ker je bilo potrebno hiteti in je bilo potrebno brezpogojno sprejeti pravila Evropske unije. Ampak danes, kaj se danes, s čem se danes soočamo? Soočamo se, da v Veliki Britaniji imajo, dopuščajo možnost ničenja stopnje DDV za knjigo. In to dežela, ki ima najbolj širok možni jezikovni, tržni delež.

61. TRAK: (MK)

(nadaljevanje) In to razumemo kot veliko diskriminacijo znotraj Evropske unije, zato menimo, da je vsaj potrebno poskusiti, ne govorim, da je lahko ta poskus uspešen, Poljski recimo ni uspel, ampak vendarle, potrebno je poskusiti in opozoriti, da država s tako majhnim tržnim deležem, s tako ogroženim potencialom in tržiščem, si lahko tudi kaj takega dovoli. Mislim, da rezervni scenarij, v kolikor, mislim, da je pomembno, da se v Evropski uniji o tem razpravlja in sprašuje o tem, zakaj take razlike. Drugi scenarij, ki je tudi pomemben, resda ga velja proučiti, zato ni posebej izpostavljen v koalicijskem sporazumu, je možnost, ki so ga izpostavili še posebej založniki oziroma pisatelji in literati, ko smo ustanavljali agencijo za knjigo, ki se je hvala bogu ustanovila v letošnjem letu in ki bo kmalu zaživela v polni meri, da bi se davek, ki je pobran od knjige vrnil knjigi. Vemo, da je to težko izračunati, ampak vemo, da tudi bi bilo in bi bilo mogoče znotraj posebne senzibilnost obravnave integralnega proračuna izpeljati tudi tak scenarij, ampak naj poudarim, da pri knjigi oziroma založništvu je potrebno absolutno povečati dokup domače izvirne literature za knjižnice, da je potrebno povečati plačilo za knjižnično nadomestilo in ga vpeljati tudi v šolske knjižnice, ne samo v splošne izobraževalne in da se je potrebno tudi soočiti z odpravo, kot je v koalicijski pogodbi zapisano, članarin splošno izobraževalnih knjižnic, kajti različne knjižnice zdajšnji zakon tolmačijo vsaka po svoje in nekje članarine so in nekje niso. Govorim tudi o zgodovinskem spominu in to rada, zaradi tega, ker vem, kaj pomeni arhiv, kaj pomeni preteklost in kaj pomeni spoštovanje le tega. Koalicijski sporazum in programske usmeritve vaših strank in tudi naše precej govorijo o digitalizaciji. Jaz vas moram spomniti, z zakonom, ki smo ga sprejeli o arhivskem gradivu, se je kompetentnost oziroma odgovornost Ministrstva za kulturo, v odnosu do kulturne dediščine oziroma do arhivov tako povečala, da je vsak uradniški papir postal že kulturni spomenik, kar pomeni, da ga je pač potrebno bistveno bolj, da je potrebno tukaj, ne samo kapacitet dela in tako naprej bistveno več kot kdajkoli prej in naj apeliram, da prav na ministrstvu za kulturo v tem trenutku to ne spoštujejo, sami ne spoštujejo, s tem, ko te stvari niso uredili. Jaz ne govorim samo o pozornosti, ki jo je potrebno dati digitalizaciji, to je nujno in ti projekti, ki so, jih velja nadaljevati, ampak govorim tudi o pozornosti, ki jo je potrebno dati arhivom, samim arhivom, ki so prostorsko podhranjeni, ne vsi, ampak ta projekt je treba peljati naprej sploh v Kranju, Mariboru, Ptuju in Novem mestu, kajti depoji so neurejeni, slabi, saj vemo, po osamosvojitvi smo vstopili v vojašnice, marsikje, dobro, hvala bogu, ampak nismo jih pa tudi vseh sanirali. Sama mislim, da je zaradi zaščite sodobnejše arhitekture potrebno vzpostaviti na en način bolj

62. TRAK: (MK)

(nadaljevanje) fleksibilen, ampak po drugi strani, ne bom vam bolj detajlno razlagala zakaj, pa bolj strog režim, predvsem pa tudi bolj strokoven režim. Velja nadaljevati projekt, ki je bil speljan pred leti, evidentiranja ali arhiviranja oziroma zaščite bolj trdne in zavezujoče zaščite sodobne arhitekture, da se ne bi zgodilo kaj takega, kot se je zgodilo v Ljubljani, tako rekoč v središču, ko se je Plečnikova lectarija umaknila, v Kranjski Gori, Rogaški Slatini in tako naprej. Ljubiteljsko kulturo ste zasledili v koalicijskem sporazumu, kot tisti pomemben segment, ki ga ne velja spodkopavati, kajti vemo, da v Sloveniji deluje več kot 2250 ljubiteljskih kulturnih društev, ki pripravi ogromno, ogromno, preko 16 tisoč kulturnih dogodkov in mreža organiziranost so znotraj javnega sklada, mislim, da je dobra, velja jo ohraniti, seveda preko kulturnega tolarja in vseh ostalih sredstev še krepiti. Uporabljam klasičen izraz kulturni tolar, ta je bil tik pred zdajci, zadnjo sekundo s pomočjo poslancev obnovljen, podaljšalo se mu je življenje. Podaljšalo se mu je na način, ko veste, da so se v ospredju vzpostavljale tiste naloge in tisti projekti, ki niso bili do sedaj izpeljani. S tem pa bo potrebno v rednem proračunu, predvsem pa za leto 2009 že zajeti tiste, ki jih je prejšnji kulturni tolar v dveh variantah zelo dobro gojil, zelo dobro razvijal in so zaradi tega sedaj lahko na prepihu. Skratka 81 milijonov evrov tja do leta 2013 bo najnujnejše programe, ki jih razumemo, najnujnejše že vrsto let, ampak bo pomemben delež tukaj.
Skratka, preden vam nekaj osnovnih izhodišč še za področje medijev dam, naj poudarim sledeče. Intelektualno delo kulturnih ustvarjalcev je vse manj priznano, ustvarjalci in ustvarjalke so vse bolj podvrženi zakonitostim trga. Toda na majhnem trgu kot je naše, ustvarjalno delo avtorjev na kateremkoli kulturnem področju enostavno ne more doseči pravične cene. V različnih državah so izumljali, poskušali, vpeljali različne modele, ki pomagajo prebiti ta problem. Sama menim, da je te modele še vedno potrebno proučevati, da je potrebno iskati tiste mehanizme, še posebej v luči dobrih evropskih praks, ki bodo omogočali normalno življenje in tudi varno ustvarjanje, ne pa ustvarjanje velike diskriminacije med intelektualnim, ne bom rekla in manualnim potencialom, ampak med intelektualnim delom, ki je kot pravim še vedno za marsikoga razumljeno kot strošek.
Na koncu še nekaj poudarkov s področja, ki ga že vrsto let oziroma zadnja leta pokriva tudi Ministrstvo za kulturo, to je področje medijev. Tukaj bom sama uporabljala misli, pojme, ki se gibljejo v sledečih terminih, avtonomija, svobodno izražanje, umik politike in monopolov iz medijskega prostora,

63. TRAK: (SP)

(Nadaljevanje) družbena odgovornost medijev. To so koordinate, to je mreža, ki mora biti hrbtenica razmišljanja pri vsakem strateškem in drugem delovanju Ministrstva za kulturo na področju medijev. Res je odnos med oblastjo, med lastniki in mediji, ta odnos je bil vedno izjemno občutljiv, nikoli tudi ni bil nedolžen. Ampak priznajmo, v zadnjih letih je bilo poseganje politike in kapitala v medijski prostor več kot očiten. S tem se je zmanjšal mnogokrat ugled novinarskega dela, prišlo je do številnih kadrovskih zamenjav, do vpliva oglaševanja v medijih preko družb kjer je imela država pomemben vpliv in Evropa pa ne samo Evropa in druge inštitucije so nas opozarjale na vse manjšo svobodo slovenskega medijskega prostora. Zato koalicijske partnerice, sama osebno zavračamo kakršno koli ureditev, ki bi omogočala mnenjsko diskriminacijo, silila medije v odvisnost tako od centrov politične moči in hromila svobodo izražanja. To je pač alfa in omega zdrave politike.
Znotraj tega je potrebno si zadati ali smo si zadali tri cilje, da bi dosegali cilje o katerih sem vam ravnokar govorila. Spremembo zakona o RTV Slovenija, ki mora se zgoditi na način predhodne javne razprave, temeljite predhodne javne razprave in tudi družbenega soglasja, ne samo političnega. RTV Slovenija ne sme biti politično podrejena oblasti, temveč mora služiti javnosti. Organi upravljanja naj bodo neodvisni, strokovni in naj zastopajo različne družbene skupine. Tudi višina RTV prispevka ne sme biti odvisna od politične volje, nujna je tehnološka posodobitev in tako naprej in tako naprej. Ne bi stvari, ki so v tem trenutku še posebej pereče, še posebej izpostavljala.
Druga sprememba je sprememba zakona o medijih. Dopolnitev ali sprememba zakona o medijih, ki bi morala zagotoviti večjo avtonomijo medijev. Teh analiz in sprotnih praks, ki so opozarjale na še vedno pomanjkljiv medijski zakon je kar nekaj. Težko je namreč. Včasih se zakone piše tudi tako, da nam praksa pove kaj, nas sili v spremembe in ne sama politika oziroma zakonodajalec prepreči nekaj kar se zgodi, ker ne predvidi vsega. Ampak vendarle tisto, kar je pri zakonu o medijih potrebno narediti, vsaj sama oziroma sami in tudi civilna družba in strokovna javnost je o tem precej pisala, izražala, pripravljala okrogle mize in tudi podajala poročila, tudi samo ministrstvo je naredilo precej raziskav, med drugim menim, da je potrebno narediti čim prej javno diskusijo o poročilo, ki ga je pripravil nedavno tega, že pol leta skoraj od tega svet za radiodifuzijo, zelo pomembno strateško poročilo. Skratka popraviti je potrebno pravico do odgovora in popravka, ki spravlja ob živce posamezne medije in jih utesnjuje na določena mesta. Jaz ne govorim o tem, da je treba odpraviti. Kje pa. Ampak popraviti način, kot je sedaj zapisan. To že Ustava govori, da to ni za odpraviti in da je to lahko

64. TRAK: (SP)

(Nadaljevanje) pomemben regulator. Ampak tak kot je, je vprašljiv. Potrebno je pripraviti bolj pravično ali bolje rečem, drugačno delitev pomoči medijem v javnem interesu. Za specializirana in tržno šibka področja za .../Nerazumljivo./... Državne pomoči medijem trenutno niso transparentne, večkrat so politično motivirane. Ne zdi se nam prav, da dobivajo državno podporo mediji, ki so blizu oblasti, ki izkazujejo, predvsem ti, ki izkazujejo dobičke in katerih pomoč ni ploh analitičnih in strokovnih raziskav. Vemo kako je s temi raziskavami, ki so kapljale počasi in tudi niso dajale odgovore na vprašanja okrog delitve sredstev znotraj tako imenovanega sklada za pluralizacijo medijev. Ne govorim, da mediji ne potrebujejo, da mediji v javnem interesu, specializirani mediji sploh, tisti, ki jih trg ne zna in ne more servisirati pomoči. Govorim le, da je potrebno preučiti druge, lahko tudi posredne oblike pomoči in se zgledovati po oblikah dobrih praks. Potrebno je dodelati pogoje za omejevanje lastništva v medijih, položaj svobodnih novinarjev, regulacija vpliva uprave na uredniško politiko, zaščito novinarjev zaradi temeljne spremembe uredniške politike. Vemo, da le ti sedaj nimajo, zakon jih pač ne ščiti dovolj in tukaj so možnosti. Ne bom jih razvijala ta trenutek. Okrepiti je potrebno tudi samoregulacijske mehanizme za večjo družbeno odgovornost. Razmišljali smo v preteklosti in tudi danes o možnosti uvedbe ombudsmana, spoštovanja avtorskih pravic in tako naprej in tako naprej. Ampak kot pravim, vedno vključno in nujno predhodno razpravo, ne pa na silo. Kajti ni dobro, da se zakoni prepogosto spreminjajo ali pa celo z vsako oblastjo, vsako garnituro. Ampak, če so nekje potrebe neizogibne je to dobro preučiti in poseči v ureditve.
Kot tretje na področju medijev bi lahko opozorila še na nujno ureditev statusa slovenske tiskovne agencije zaradi tega, ker ta pač v zadnjem, vse od osamosvojitve dalje ni pravno dobro reguliran.

65. TRAK: (NB)

(Nadaljevanje) Jaz mislim, da bo javnost, strokovna in ostala, znala odgovoriti kaj je bolj primeren način, ali je to javni zavod ali je agencija ali kaj drugega. Tukaj je modelov dosti, tako da, je pa ta, ki je trenutno neprimeren, kajti vemo, da je Slovenska tiskovna agencija v 100% lasti države, vse ostalo pa ne funkcionira tako kot bi javni servis moral funkcionirati. In zato je, da bi bila, bom rekla, še boljši servis za podajanje informacij Slovenije v svet oziroma informacij Slovenije v Sloveniji, je potrebno ob tem optimizirati to službo in jo tudi bolj razvojno usmeriti.
Nimam občutka za čas, spoštovana predsednica, zato verjetno me opozarjate, da naj neham že. Sem pozabila uro...
Mogoče je tudi bolj smiselno, da dam besedo vam, in da me povprašate to kar sem izpustila ali kar sem vam postavila kot dvom ali kot morebiti željo za diskusijo. Hvala vam lepa. Vas poslušam.

PREDSEDNICA MAG. MAJDA POTRATA: Hvala lepa, gospa kandidatka za ministrico za kulturo. Opravili smo prvi del predstavitve, ki je posledica predloga predsednika Vlade, ki je Državnemu zboru poslal predlog za vaše imenovanje in zato, da bomo lahko odgovorili na vprašanje in poročali o tem predsedniku Vlade in predsedniku Državnega zbora, kako je v zvezi z vašo predstavitvijo odločil odbor, prihajamo na drugi del vaše predstavitve.
In sedaj vprašujem članice in člane odbora, ali ravnamo enako kot smo pri 1. točki, da zberemo nekaj vprašanj in kandidatka potem odgovarja ali menite, da bi moral... Lahko, hvala.
Moram reči, da se moja lista polni. Samo malo, če počakate. Sedaj imam na listi dvanajst prijavljenih k razpravi. Predlagam, da bi naredili tako na sredini zarezo, če vem je prav. In vabim k besedi gospoda Sama Bevka. Izvolite.

SAMO BEVK: Hvala lepa za besedo, gospa predsednica. Lep pozdrav vsem prisotnim! Zahvaljujem se kandidatki za ministrico za kulturo, gospe Majdi Širca za prepričljivo predstavitev svojega programa. Jaz ti želim uspešno vodenje. Bom pa imel bolj kratko vprašanje oziroma bolj kratek poseg.
Torej tik pred zaključkom tega mandata smo v Državnem zboru sprejeli Zakon o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe Republike Slovenije v kulturi za obdobje 2009-2013.

66. TRAK: (NB)

(Nadaljevanje) V bistvu smo zgolj podaljšali veljavnost, nismo odpirali petih programskih sklopov, to je kulturne dediščine, knjižnice, ljubiteljsko kulturo, investicije v javne zavode in tako imenovane kulturniške mreže. Tudi morda zaradi tega, ker nismo imeli dovolj časa za poglobljeno razpravo, pa me zanima, glede na to, da je cel finančni sklop tega zakona vreden kar 81 milijonov evrov v naslednjem obdobju do leta 2013. Ali nameravate odpreti tudi vsebinska področja teh pet področij ali pa boste skušala uveljaviti čim večjo realizacijo že sprejetega zakona? To bi bila prva zadeva.
V nadaljevanju bi se dotaknil kulturne dediščine. Prihodnje leto, jaz tako upam, se bo Škocjanskim jamam, ki so na seznamu svetovne dediščine pri Unescu, že od leta 1987, upam da pridružil nov vpis, to je v prvi transkontinentalni nominaciji, skupaj s Španijo, Mehiko, tudi rudarska dediščina Idrije. Pa me zanima: Kako boste v nadaljevanju spodbujala nadaljnje vpise naših znamenitosti, tako naravnih kot kulturnih, na ta prestižni svetovni seznam?
In pa, v kakšnem terminskem roku boste zaključila že začeto akcijo celovite sanacije partizanske bolnišnice Franje? Hvala lepa.

PREDSEDNICA MAG. MAJDA POTRATA: Hvala tudi vam, gospod Bevk. Besedo dajem gospodu Aleksandru Zornu. Izvolite.

ALEKSANDER ZORN: Hvala lepa. Spoštovana gospa Širca! Ker vas poznam in vas vsi poznamo, ni nobenega dvoma, da ste profesionalno izjemno pripravljena na mesto, za katerega kandidirate. Se pravi, da ste strokovnjakinja in s tem ne bom izgubljal besed oziroma ne bom izgubljal besed s problemi, ki bi bili s tem v zvezi. Res pa je, da me bolj skrbi nekaj drugega. Namreč tisto kar ste danes zelo lepo povedala, pravico do drugače mislečih, se mi zdi, da je včasih bila nekoliko profesionalno preveč strastno nasprotovana pri vas, ampak s tem ne delam psihološkega profila, pač pa govorim o tem, o čemer so izbruhnili številni prepiri, trajali dolgo časa in se mi zdi, da bi jih bilo treba na mesto za katerega kandidirate, seveda opustiti.
Zato vas bom s tem v zvezi kar takoj vprašal pet vprašanj. Prvič. Povejte prosim tri prioritete, po katerih se vas bomo zapomnili, se pravi, po katerih se bomo zapomnili vaš ministrski čas in za katere se zavezujete, da jih mislite na vsak način

67. TRAK: (SP)

(Nadaljevanje) narediti, opraviti kot ministrica.
Drugič. Sama ste odprla medijski zakon, zakon o medijih. Zanima me konkretno, čeprav na nekatere stvari ste odgovorili, katere stvari boste opravili, katere stvari so slabe in katere stvari boste pustili. Predvsem zato, ker me je zbodlo, da se mislite lotiti tudi pravice do popravka, ki je v sodobnem svetu žoltih medijev, kjer je slaba novica, tudi če je zlagana odlična novica in kjer imajo mediji mnogo močnejše in boljše advokate kot pa tisti, ki mu je bila storjena pravica in je ta pravica do popravka prinesla določeno civilizacijo v komunikaciji s takšnimi mediji. To govorim tudi iz osebne izkušnje. Ko sem pred leti hotel v Delu nekaj odgovoriti, pred leti, so mi povedali, da imajo boljšega advokata, da ne bodo objavili odgovora in da naj dam kar na sodišče.
Tretja stvar, ki je niste omenili, kaj boste storili z Lipico? Saj je zdaj že znano strokovno mnenje. Gre za razvpito igrišče za golf, ki je zdaj na prostoru za katerega je bilo dokončno dogovorjeno mogoče. Kaj boste v zvezi s tem storili? Boste podprli te stvari ali ne? Kaj boste storili s celo vrsto direktorji kulturnih institucij, zoper katere se mi zdi, da ste se v tem času tudi kdaj pa kdaj oglasili posebej, ko so bili postavljeni na novo. Jih mislite obdržati, jih mislite odstraniti? Govorim na primer o radijskem tretjem programu, govorim o NUK-u, ki je zdaj sredi tožb, govorim na primer o Drami zoper katerega je bilo marsikaj in tako naprej.
Petič, zadnjič, to o knjigi. Tukaj je določena težava. Od vsega začetka kar obstaja nova država, smo z identiteto in s knjigo razčistili. Želeli smo si ničelni davek za knjigo od vsega začetka. Vendar pa dovolite, da vam povem, da je tukaj kar nekaj problemov, saj izhajam iz tega področja. Zakaj? Zato, ker lahko še tako uvajate ničelno stopnjo DDV-ja pa vendarle ne boste dosegli, da bo več slovenskih originalnih knjig izdano, da bodo izdane v večji nakladi, da bodo cenejše in da se bodo plače v založništvu, tistih, ki ustvarjajo knjige, kaj povečalo. Te stvari so tudi že nekoliko pregovorjene in zato vam jih še enkrat obujam. Hkrati pa moram povedati, da je knjiga zelo širok pojem. Lahko je to knjiga iz področja humanizma ali odlične literature, ki potrebuje podporo in tudi .../Nerazumljivo./... subvencijo. Lahko je gumijasta knjiga za v banjo. Je knjiga. Lahko je slikanica tiskana v Singapurju, ki nima niti ene slovenske besede razen kolofona. Ali boste tudi za te artikle, ki hočejo biti knjiga ukinili davek? Ker založniki

68. TRAK: (SP)

(Nadaljevanje) so pač takšne narave, da bodo pod to, kar se imenuje knjiga vtaknili karkoli se bo dalo. Kako boste te stvari zares omejili oziroma kako boste stimulirali tiste založnike, ki bodo tiskali in objavljali bodisi nacionalno literaturo ali humanistiko ali pač književnost, to je najširši prostor in kako jih boste s tem prisilili, da bo vsega tega kar sem vam povedal več? Kajti sam imam življenjsko izkušnjo in podatke, da se bo to morda dogajalo kakšne pol leta, potem bomo pa na istem. To je vse. Hvala lepa.

PREDSEDNICA MAG. MAJDA POTRATA: Tudi vam hvala gospod Aleksander Zorn. Besedo dajem gospodu Janezu Ribiču. Izvolite.

JANEZ RIBIČ: Hvala za besedo. Še enkrat spoštovane gospe in gospodje lepo pozdravljeni, tisti, ki ste se nam pridružili v tem drugem delu, prav lep pozdrav kandidatki za ministrico za kulturo. Nekako bi začel v tem delu tako. Iz te koalicijske pogodbe pri vseh delih veje nek duh po centralizaciji in birokratizaciji države, kar je gotovo korak nazaj v procesu demokratizacije Slovenije. Če bi nekako navezal kulturni del koalicijske pogodbe s kulturnim programom slovenske ljudske stranke nimajo veliko skupnega. Slovenska ljudska stranka in nova koalicija kulturo v izhodišču vidita popolnoma drugače. Za Slovensko ljudsko stranko je kultura z vsem, kar v njen krog sodi, v slovenski jezik. Umetnost, kulturna dediščina, ljubiteljska kultura in tako naprej. Temelj slovenske narodne identitete in izraz le-te. Stranke nove koalicije menijo, da je kultura vrednota sama po sebi, ki na eksistenčni ravni določa smisel človečnosti slehernega posameznika. Kultura je temelj družbe v kateri je več tolerantnosti in več medkulturnega dialoga in ki se zavzema za širši pogled na svet. Tako je zapisano. Iz tega temeljnega razhajanja v pogledu na kulturo, ki v resnici ni le razhajanje v pogledu na kulturo, ampak na svet kot tak, izhaja večina razlik, ki so nepremostljive med obema pogledoma. Vsakršno ujemanje pri kakšnem ukrepu je tako zgolj naključno. Z nekaterimi ukrepi se tako celo lahko strinjamo. Na primer ničelna stopnja DDV-ja na domačo knjigo, ukinitev članarin v splošnih knjižnicah, povečana dostopnost do kulturnih dobrin, okrepitev strokovne varstvene službe za kulturno dediščino. Proti tistemu kar predlagajo, da bodo naredili je veliko preveč poudarka filma in novim medijem. Morda vam v nadaljevanju posredujem nekaj predlogov oziroma ukrepov iz naše poslanke skupine.
Na pravo mesto izpostavljamo premajhno vsakodnevno skrb za ohranjanje, negovanje in razvijanje slovenskega jezika, vključno z bogastvom narečij, ki bi v splošnem, nekritičnem sprejemanju globalizacije vedno bolj ogrožen. Zakon o slovenskem jeziku je dober. Vendar pa ga je potrebno v polnosti in dosledno tudi izvajati, za kar si bo Slovenska ljudska stranka vsekakor odločno prizadevala. Kulturni spomeniki so najpomembnejša materialna priča našega bivanja iz časov iz katerih nimamo pisnih virov. Mnogi med njimi so bili v preteklosti in tudi še danes žrtve ideoloških predsodkov, kar je vodilo in v določenih primerih še vodi k njihovem nezadržnemu propadanju. Spomeniška služba ni kos v svojem poslanstvu. V svoji ozkosti je marsikje celo zavora razumni ter prijazni preobrazbi mest in vasi, zato na slovenskem ne uživa velikega ugleda. Nov zakon o varovanju kulturne dediščine je neučinkovit predvsem zato, ker je zapleten in restriktivno naravnan do lastnikov, ki jim ne nudi nikakršnih večjih olajšav.

69. TRAK: (JJ)

(Nadaljevanje) S tem lastnike naravnost odvračajo od želje skrbno vzdrževati kulturne spomenike. Drugim uvaja nedopustne nadomestne ukrepe, kar je investitorjem dejansko omogoča, da pomembne spomenike spreminjajo v poceni gradbene parcele. Slovenska ljudska stranka si bo prizadevala za znatno povečanje sredstev za obnovo kulturnih spomenikov, ter uvedbo davčnih spodbud za njihove lastnike. Slovenija s sedanjo nekonsistentno politiko na tem področju ni sposobna do leta 2013 porabi pridobljenih evropskih sredstev za obnovo kulturnih spomenikov, zato bo ena prednostnih nalog Slovenske ljudske stranke prizadevanje za izdelavo in realizacijo tistih projektov za katere do sedaj ni bilo dovolj razumevanja.
Zavedamo se, da te zgodovinske priložnosti s katero zaustavimo nenehno siromašenje slovenskega kulturno-zgodovinskega bogastva, nikakor ne smemo zamuditi in tako končno nekoliko omilimo škodo iz preteklega in polpreteklega časa. Opozarjamo tudi na paleto pripomb oziroma naših predlogov. Ustanovitev varuha slovenskega jezika, varovanje, vzdrževanje in pokrivanje radijskih, televizijskih in mobilnih telefonskih frekvenc na celotnem teritoriju Republike Slovenije v slovenskem jeziku. Nadalje, podnaslavljanje italijanskega programa v koprskem studiu v slovenski jezik, takojšnja ukinitev hrvaškega mobilnega operaterja in hrvaškega telekomunikacijskega omrežja v Marini Portorož in sečoveljskih solinah, spoštovanje 11. člena Ustave Republike Slovenije, ki določa, da je uradni jezik v Sloveniji Slovenščina, kar mora veljati tudi za slovenske univerze, kjer se v zadnjem času pospešeno v delo v uvajajo tuji jeziki, s čimer se močno omejuje razvoj slovenske znanstvene terminologije. Ohranjanje slovenskega jezika in kulture med Slovenci zunaj meja matične države, tudi s tem, da bo omogočila delo slovenskim zamejskih, izseljenskim in zdomskih duhovnikom in misionarjem ter s tem zagotavljala pravico staršev in otrok do verske vzgoje v skladu s pravico do verske svobode v slovenskem jeziku. Brezplačen dostop do slovenskih časopisov za slovenske manjšinske organizacije in društva v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in na Hrvaškem, reorganizacijo ministrstva za kulturo v smeri, ki bo zagotavljala dosledno zaščito slovenske kulturne dediščine, za razdelitev veljavnega zakona o varovanju kulturne dediščine na dva dela, in sicer na zakon o nepremični kulturni dediščini in zakon o muzejski in galerijski dejavnosti ter oba očistiti ostankov samoupravljanja in preoblikovanja tako, da bosta uporabna za učinkovito varovanje kulturne dediščine, popularizacijo kulturne dediščine, kot pomembnega dela domovinske vzgoje, posodobitev in odpravo pomanjkljivosti zakona o uresničevanju javnega interesa v kulturi, ki se mora hkrati preimenovati v zakon o kulturi. Ustanovitev sklada za obnovo kulturne dediščine, vključevanje velikih lastnikov kulturnih spomenikov v procese odločanja in izvedbe ukrepov spomeniškega varstva. Gradnja novega prirodoslovnega muzeja, saj bo na ta način sproščen prezasedeni Narodni muzaj, kar sedaj sobivanje omogoča primernih razstavnih prostorov ne enemu ne drugemu. Spodbujanje in širjenje ljubiteljske kulture je ena prednostnih nalog slovenske ljudske stranke. Zapleten zakon o društvih zelo otežuje delovanje ljubiteljskih društev, zato bi ga bilo potrebno spremeniti. Ljubiteljska kultura se hkrati sooča s stalnim pomanjkanjem sredstev in oteženimi pogoji delovanja. Mnoga društva ljubiteljske kulture se soočajo z veliko prostorsko stisko, saj je prostorov za delovanje ljubiteljske kulture zelo primanjkuje. Številni kulturni domovi pri nas, narodni domovi in vaški domovi so bili zgrajeni s prostovoljnim delom in prostovoljnimi prispevki krajanov, prav v ta namen. Ti prostori se kulturnim ustvarjalcem danes oddajajo za neposredno, nespodobno visoke najemnine, ki si jih društva ljubiteljske kulture ne morejo privoščiti. V Slovenski ljudski stranki se bomo tudi prizadevali, da se s prostovoljnim delom zgrajenim kulturnim objektom povrne prvotna namembnost in ponovno dodeli v brezplačno porabo organizacijam ljubiteljske kulture. Tukaj bi tudi dodal, da v velikih primerih komisije, ki ocenjujejo morebitne obnove, bi bilo potrebno, da se te zadeve tudi pogledajo na licu mesta

70. TRAK: (JJ)

(Nadaljevanje) saj iz preteklosti nam je poznano, da to delo opravljajo nestrokovno in da nekako že naprej dobijo na razpisu tisti, ki so nekako po neki liniji morda dogovorjeni.
Stanje v slovenskih arhivih je glede na prostorsko problematiko slabo. Vsi arhivi se otepajo s prostorskimi težavami, čeprav hranijo nenadomestljiv zgodovinski spomin našega naroda. Nova zakonodaja 2006 je bila sprejeta nepremišljeno in je nestrokovna, zato bo reševanje problemov v zvezi z digitalnim arhiviranjem potrebno na novo urediti. V primerjavi z drugimi novimi članicami Evropske unije, edino Slovenija za arhive ni primerno poskrbela. Slovenska ljudska stranka se zaveda tovrstnih problemov, zato uvršča svojo podporo razvoju arhivov in arhivistike v Sloveniji med svoje prednostne naloge na področju kulture.
Drugič. Ministrstvo za kulturo je leta 2006 izvedlo državni razpis za izbiro mesta, ki ga Slovenija predlaga za nominacijo za naziv evropska prestolnica kulture v letu 2012, kot ta čas pripada slovenskemu mestu. Mednarodna komisija je med Ljubljano, Celjem, Koprom in Mariborom najvišje ocenila in predlagala za izbiro Maribor. Minister za kulturo in Vlada Republike Slovenije pa sta tako izbiro potrdila na Vladi Republike Slovenije, decembra 2007 posredovala prijavo Maribora kot Vladni predlog Evropski komisiji. Maribor je kandidiral skupaj s partnerskimi mesti Ptuj, Murska Sobota, Slovenj Gradec, Velenje in Novo mesto. V začetku novembra je imel predstavitev programa Evropska prestolnica ocenjevalni programski odbor, ki ga sestavljajo predstavniki Evropske komisije Evropskega parlamenta in Odbora regij in do pomladi 2009 se pričakuje izvedba procedur v zvezi z nominaciji. Kulturni projekt evropska prestolnica kulture 2012 presega zgolj promocijski pomen za Maribor in partnerska mesta, ampak je zasnovan trajnostno kot razvojni projekt, ki razen kulture in kulturne infrastrukture plačuje za razvoj različnih povezanih področij gospodarstva, izobraževanja in znanosti, informatike in komunikacije in podobno.
Vprašanje. Kakšno podporo bo projektu Maribor evropska prestolnica kulture 2012 zagotovilo Ministrstvo za kulturo, glede na to, da je predhodna vlada za nominacijo evropske prestolnice kulture 2012 izbrala Maribor in partnerska mesta ter posredovala izhodiščni program v Bruselj.
Drugič. Na predhodne predloge Maribora, da bi vlada oblikovala medresorsko skupino, ki bi ustrezala razvojni širini projekta, je dosedanja vlada s tem v zvezi zadolžila Ministrstvo za kulturo, do tovrstnih povezav pa še ni prišlo. Kaj v zvezi s tem namerava novo vodstvo Ministrstvo za kulturo?
In tretjič. Projekt evropske prestolnice kulture 2012 je po svojem pomenu velemestni ali regionalni, pač pa vsedržavni razvojni projekt, podoben velikim državnim razvojnim projektom, ki so oblikovani za črpanje sredstev evropskih strukturnih skladov. Ena od možnosti zagotavljanja finančnih virov, je bila, da se oblikuje poseben zakon, ki bo opredeljeval vire in pogoje za črpanje virov za ta projekt. Kakšno je v zvezi s tem stališče bodoče ministrice za kulturo?
In na področju kulture se pravkar ustanavlja Agencija za knjigo. Ta niti z besedo ni omenjena, delovati pa začne že 1. 12. 2008, niti ni zapisano, da bo delovala avtonomno.

71. TRAK: (MK)

(nadaljevanje) Da ne bom predolg, morda za konec, zavedajmo se še enkrat, da sta jezik in kultura ohranjali slovenski narod, skozi vse viharje zgodovine in da je zato njun pomen še toliko bolj odločilen v času tihega utapljanja v globaliziranem svetu. Hvala.

PREDSEDNICA MAG. MAJDA POTRATA: Hvala lepa gospodu Ribiču. Razumem, da je to projekt Slovenske ljudske stranke v zvezi s kulturo. Jaz bi vas pa vseeno prosila, res nismo več časovno omejeni, ampak ob 15. uri se začnejo predstavitve na drugih dveh delovnih telesih in po Poslovniku Državnega zbora smeta hkrati potekati samo dva odbora, toliko kot vljudna prošnja in priporočilo, da bi morebiti tisto, kar imate vprašati vendarle skušali oblikovati v vprašanje. Besedo dajem gospodu Francu Juriju. Hvala.

FRANCO JURI: Hvala, predsednica. Jaz sem znan po tem, da sem kratek in jedrnat. Tako bi se najprej zahvalil in čestital kandidatki za ministrico, kajti bila je izredno kompetentna in tudi zelo neposredno jasna. Takemu pristopu mislim, da je treba vsaj iz naše strani pritrditi in pri tem bi le nekaj, dve ali tri vprašanja postavil, pa nekaj sugestij dal, ker ta vprašanja so hkrati tudi namig, so tudi nasvet lahko ali karkoli. Ker je kolega Zorn omenil svoje osebne izkušnje, se ne bom branil tej skušnjavi tudi sam, ker sem doživel dve zanimivi izkušnji prav na podlagi zakonodaje, medijske zakonodaje, ki je bila sprejeta v prejšnji vladi, morda prav zaradi tega sem tudi v Državnem zboru, če ne bi bil kje drugje, na kakšnem uredništvu. Mi ni bilo dano, te priložnosti. Jaz podpiram ta pogled ministrice na avtonomijo in svobodo novinarstva, mislim, da je bilo opravljenih že nekaj zanimivih razprav na to temo in da je zelo jasna pot do zagotavljanja avtonomije in svobode medijev. To je predvsem umik ne države, ampak Vlade, umik vladajoče politike iz vseh organov, ki opredeljujejo neko medijsko politiko, mislim, da ni težko takoj ugotoviti, da gre za vprašanje programskih svetov, za vprašanja vseh tistih ustanov, ki jih danes določa oziroma za katere sestavo določa danes vladajoča večinska politika. Torej mislim, da tukaj ne bo težko urediti, popravljati ali zagotoviti novo zakonodajo, ki bo spoštljiva do medijev, do svobodnega in neodvisnega novinarstva in predvsem do pluralnosti izražanja. Podpiram tudi in se sprašujem pri zagotavljanju boljših pogojev naših knjig in našega založništva, mislim, da je ideja, da bi se borili znotraj Evropske unije za odpravo odvečnega davka, tako kot delajo v Veliki Britaniji smiselno, mislim, da smo dobili člani odbora za Evropske zadeve tudi zanimiv namig in dobro sugestijo, bomo to vprašanje postavili tudi kandidatu za ministra za razvoj in Evropske zadeve, kajti znotraj tistega okvira se bo treba angažirati in mislim, da ni izgubljena bitka. Danes smo suvereni, polnopravni člani, mislim, da lahko kot majhna članica Evropske unije, imamo tudi moralno legitimnost, d nekaj takega zahtevamo in da tudi zagotovimo.

72. TRAK: (MK)

(nadaljevanje) Glede zaščitenih kulturnih spomenikov, kolega Zorn je postavil vprašanje o Lipici, tako da je v bistvu že konzumiral delno tudi moje vprašanje. Mene zanima, kaj se bo zdaj zgodilo potem, ko napovedujejo že širitev golfa oziroma igrišča znotraj kulturnega spomenika. Ministrstvo za okolje je naročilo neko študijo, smo jo dobili, vendarle iz tega, kar smo lahko prebrali v medijih je jasno, da enotnega mnenja stroke o tem še ni in da je veliko zelo nepojasnjenih vidikov in tudi najbolj laični opazovalci so takoj opazili, da nekdo je pozabil glavni predmet te razprave, to je lipicanski konj. Mislim in sprašujem ali bo kulturno ministrstvo kljub tem zagotovilom dela stroke ponudilo še eno priložnost za resno razpravo o tem vprašanju, kajti tisti, ki smo sledili od blizu dogajanju v Lipici vemo, da so stvari precej bolj zapletene kot prisotnost nekega hrošča, da gre za bolj kompleksna vprašanja in da je treba dejansko zaščititi tako pomemben kulturni spomenik, kot je Lipica. Podobno se lahko zgodi jutri na sečoveljskih solinah - tam sicer imamo en lep primer takega gospodarskega sponzorstva, mecenstva, Mobitel upravlja do sedaj tudi zelo korektno in recimo koristno s tistim prostorom, vendarle bo treba v okviru ministrstva postaviti neke omejitve, neke meje, do kod se lahko sponzorstvo izraža in ne da bi ogrožal tistih ključnih elementov kulturnega spomenika in kulturnih ustanov, ki upravljajo s kulturnim spomenikom. Torej to v premislek.
Kar še zadeva vprašanje samostojnih kulturnih delavcev in jaz bi temu dodal še samostojnih novinarjev, bi rad opozoril, kajti jaz sem bil devet let samostojni novinar in sem na lastno kožo doživel in videl, kaj to pomeni. Samostojni novinarji so tretirani tako rekoč, kot samostojni podjetniki. Kljub temu, da je status, ki ga priznava in dodeli kulturno ministrstvo zelo zapletena zgodba, priti do tega statusa ni tako lahko, ti moraš marsikaj dokazati, praktično si kot umetnik, ki dokazuje svoje sposobnosti in ko se dokoplješ do tega statusa ugotoviš, da ta status ti ne zagotavlja ničesar, razen tiste majhne olajšave dohodninske, ki je tudi druge kategorije verjetno na takšen ali drug način dobijo. Drugače pa so samostojni novinarji izenačeni samostojnim podjetnikom. Jaz mislim, da tukaj bi bilo treba nekaj postoriti. Morda se tudi v navezi z finančno problematiko vrniti na sistem, ki je priznavala 40% olajšavo oziroma normirane stroške. Zdaj tega ni več.

73. TRAK: (NB)

(nadaljevanje) Sedaj tega ni več. Novinar je prepuščen dokazovanju lastnih stroškov. Seveda ti stroški ne morejo biti takšni kot jih lahko dokazujejo in prikazujejo samostojni podjetniki, torej si lahko predstavljate v kakšnih zagatah se znajde samostojni novinar takrat, ko mora ubraniti svoje dostojanstvo, svojo avtonomnost in svoj finančni položaj. To v oklepaju, tako kot sugestijo o kateri je treba temeljito premisliti in morda tudi ukrepati.
Torej, drugih vprašanj nimam. Mene zanima... Še to, še eno vprašanje v zvezi s filmskim skladom. Vemo, da so se dogajale dejansko stvari, ki so pripeljale ta sklad do stanja razvaline. Se strinjam. Žal, to smo doživeli tudi mi, ki smo upali, da se bo ta decentralizirana urbana kultura normalno uveljavila tudi v bolj marginalnih oziroma bolj ... prostorih. Prav lani pa smo doživeli tudi ukinitev velikega, zanimivega, uglednega festivala v Izoli, to je kino Otok, prav zaradi slabega ravnanja in ukinitve podpore s strani kulturnega ministrstva. Podobno velja seveda tudi za druge filmske pobude. In temu le dodam še poziv, naj bo kultura čim bolj policentrična, čim bolj decentralizirana. Urbana kultura ne pomeni le kultura, ki nastaja v Ljubljani, ampak je to tudi kultura, ki nastaja v Mariboru, ki nastaja v Kopru, ki nastaja na poletnem primorskem festivalu in tukaj žal smo zadnja leta občutili usihanje te podpore, čisto na tej zelo konkretni finančni ravni. Torej upam, da se tudi v tem smislu odpira novo poglavje, in da bomo doživeli spet novo pomlad kulture tudi v bolj oddaljenih krajih. Hvala.

PREDSEDNICA MAG. MAJDA POTRATA: Hvala vam gospod Franko Juri. Besedo dajem gospodu Robertu Battelliju.

ROBERTO BATTELLI: Hvala lepa predsednica. Spoštovana kandidatka! Vi ste najavili spremembo Zakona o RTV. Zakon o RTV, kot veste, obravnava tudi položaj programov televizijskih in radijskih obeh narodnih skupnosti. Država sofinancira te programe na podlagi tega zakona in tudi še prejšnjih, od leta 1994 dalje, čeprav je šlo takrat, po mojem, za zlorabo intence zakonodajalca, ko je vključil ta mehanizem sofinanciranja za te programe, kajti šlo je izključno za sofinanciranje radia za madžarsko narodno skupnost, ki je med tem bilo, spremenilo status iz samostojnega subjekta v, kako bi rekel, v element javnega RTV-ja. Kakorkoli že, ustava je tako interpretirana in je tudi po mojem pravilno tako narejeno, je tako interpretirana, da se ta pravica narodnih skupnosti do informiranja, ne sebe, ampak informiranja, seveda sebe, ampak tudi drugih v lastnem jeziku, izvaja preko javnega zavoda RTV. Italijanski radijski in televizijski programi v Kopru, so bili zelo pomemben del javnega RTV sistema, do leta 1994, ko

74. TRAK: (NB)

(Nadaljevanje) pravzaprav so bili ukinjeni, je bila ukinjena možnost gledanja teh programov v Italiji. To je povzročilo spremembo statusa teh programov iz resursa v strošek, pravzaprav. Sedaj, kar bi bilo nujno narediti in kar je vlada, kateri mandat se bo iztekel izgleda v kratkem, tudi podprla, popolnoma podprla možnost in nujnost, da se italijanski televizijski programi preselijo na satelit. To je tudi iz vidika financiranja najcenejši način, kako naj se ti programi širše tudi vidijo in na ta način se jim omogoči, da v polnosti vršijo svojo funkcijo. Sedaj, ker se dogaja to sofinanciranje in seveda, vendarle neka ingerenca s strani vlade in torej države v javni zavod, ki naj bi bil popolnoma neodvisen, ampak vendarle, ker se dogaja to, sofinanciranje ima tukaj besedo v zvezi s temi programi, tudi Vlada in s tem tudi ministrstvo za kulturo. In jaz bi sugeriral, v kolikor boste imenovani za ministrico za kulturo, da imate v vidu, da poteka ta projekt selitve teh programov na satelit, in da potekajo tudi pogovori o tem, da se je ta ključ financiranja iz naročnina, se pravi s strani zavoda in iz sredstev proračuna, da se ta ključ fiksira na nek način, kar bo edino omogočilo ljudem, ki ustvarjajo te programe, da bodo to lahko delali v uživanju polne odgovornosti tudi za vodenje in izvedbo teh programov, za kar je pa predpogoj to, da oni lahko planirajo te programe, planirajo lastno delo in planirajo eventualno tudi lasten razvoj. Brez določene gotovosti v financiranju pač ni odgovornosti in je nemogoče planirati lastno funkcijo in bivanje. Hvala lepa.

PREDSEDNICA MAG. MAJDA POTRATA: Hvala gospodu Robertu Battelliju. Ta prvi krog vpraševalcev bo sklenil gospod Dejan Levanič. Izvolite.

DEJAN LEVANIČ: Hvala lepa gospa predsednica. Vse čestitke tudi gospe kandidatki za izčrpen in seveda ambiciozno predstavitev, ker me zelo veseli! Jaz imam konkretno dve vprašanji. Pred nami je sigurno zelo pomembno obdobje, in to je predsedovanje oziroma skupaj s partnerskimi mesti bo Slovenija dobila kulturno prestolnico. Ne samo v teh mestih, ampak v mestih po celotni Sloveniji ima država v lasti različne kulturne spomenike, za katere bolj ali manj kvalitetno skrbi. Zanima me konkretno vaš odnos do tega in mogoče konkretno, na širšem ptujskem območju imamo grad Borl, ki je svojevrsten kulturni spomenik, a žal danes zapuščen in pa nefunkcionalen.
Kot drugo vprašanje. Se mi zdi zelo pomembno področju ljubiteljske kulture. To smo že veliko slišali, tudi iz vaše predstavitve. Predvsem me zanima mogoče vaš odnos do tega oziroma konkretno, Zveza kulturnih društev je v preteklem mandatu naslovila na ministra Simonitija konkretno vprašanje,

75. TRAK: (MK)

(nadaljevanje) v katerem ga pač opozarja, da je v proračunu, ki je pač namenjen za kulturo, za ljubiteljsko kulturo namenjenih 2,4% sredstev. Toliko z moje strani, hvala lepa.

PREDSEDNICA MAG. MAJDA POTRATA: Najlepša hvala za to zelo jasno zastavljeno vprašanje. Gospa kandidatka za ministrico, izvolite, beseda je vaša.

MAJDA ŠIRCA RAVNIKAR: Hvala lepa. Več vprašanj ste mi postavili. Zanimiva so in kakšna bi morala opraviti, vsaj tista zadnja o založništvu najbrž izven kroga, izven tega časa, sploh ne kroga, ker res, nastane vprašanje, če se omejim na vprašanje založništva knjige in predlagane detekcije evropske volje, če tako rečem, kaj bi naredila, ko bi primerjala, da v Veliki Britaniji imajo odpustek pri davku, drugje pa ne pustijo. Evropa pač ne pusti. Zdaj vi sprašujete, recimo ali je to pameten ali smiseln ukrep. Jaz sicer moram govoriti o tem, da ko govorimo o možnosti uveljavitve in preverbe ničelne(?) stopnje vedno govorimo tudi o, neodbijanju(?) tistega okornega davka, ker drugače potem to nima smisla. To je izziv zato, da Evropa vendarle premisli, zakaj dela razlike. Je pa tista tema, ki jo sami načenjate ali ničelno stopnjo je lahko deležna ali kakršnekoli druge oblike, tudi recimo, če govorimo .../Nerazumljivo./... ne vem, kaj bi lahko bilo še možno, ko bi se davek od ubrane knjige vrnil nazaj knjigi, delati razliko med kuharico ali pa izvirnim slovenskim narodnim leposlovjem. Evropa pravi, da ne. In temu se čudimo. Spomnim se odgovorov, ki so jih v Bruslju dajali in so me šokirali. Saj ni razlika med tistim, kar izide kot knjiga, pa tudi, če je čisto revijalna pornografija recimo ali pa izvirna literatura. Zato vsaka država ustvarja s subvencijami, s pomočmi to razlikovanje, kar je za narod potrebno. Tukaj se strinjam in mislim, da nikoli ne bo tudi drugače, da recimo tudi Slovenija nikoli, če ostane sistem kakršen je, ne bo mogla subvencionirati 4000 naslovov ali še več, kot jih je sedaj, ampak bo delala na način iskanja tistih, ki imajo posebno težo. Mene tukaj veseli, da bo to delala agencija. Agencija, ki je nastala in ki kot vemo, bo zaživela v kratkem bo politiko založništva sama urejala. In ne bo ji politika diktirala politiko na področju založništva. Tukaj so opcije, ki odpirajo možnost ali so lahko drugačne oblike pomoči neki dejavnosti, ki ni bleščeče poskrbela za intelektualne storitve, če lahko tako rečem. Ni prav, da nekdo pet let piše knjigo in zato tako rekoč dela brez honorarja ali pač da to plačilo ni primerno ali da gre to plačilo za plačilo stroškov izdajateljev.
Če še drugih, niti v koalicijskem sporazumu nenapisanih predlogov, ki upam, da se bodo tudi kot ena izmed prioritet zgodila in preverila ali so recimo ne vem, oblike umetniške davčne izjeme, ki jo pozna Irska, primerne - zakaj so oni tako uspešni pri tem. Zakaj, konec koncev primerljivi z nami, so pač potegnili neke poteze, ki so olajšale produkcijo. V Sloveniji izide mnogo knjig, delež je velik, ampak nismo mi tisti, ki bomo rekli, aha, to je pa v redu, da izide, to pa ni.

76. TRAK: (NB)

(Nadaljevanje) To politika nikoli ne more delati. Skratka ta ničelna stopnja, o tem sem hotela reči, da je lahko mnogo diskusij, da je tudi diskusija ali vrnitev, pobrani davek nazaj v knjigo možen. Gospod Bajuk recimo, ko smo ga v teh letih spraševali o temu, pravo da to ni mogoče izračunati. In da je potem še zmeraj najlažja tista oblika, ki pomeni še zmeraj integralni proračun, nobenih izjem, davčnih in drugačnih, ampak simulacije znotraj politike subvencij. Tudi to je možno, ampak diskusija je o temu potrebna in jo je treba tudi bolj avtoritativno podpreti in nedvomno pa sami literatje bodo tudi sprožili, hvala bogu.
Kar se tiče kulturno dediščine... Pardon, kaj direktorji v kulturnih institucijah. Minister bo sledil zakonu. Minister bo tam kjer je pristojen za to, dal soglasje, če je pristojen za to. Direktorji institucij, kot vemo, in v medijih spremljamo, so trenutno, kot vem, je samo eden odprt. Govorimo o NUK-u. Tukaj je zgodba sledeča, informacija na spletnih straneh in v medijih dosti odprta in jo je potrebno soočiti z njo. Da me pa sprašujete o umiku ali o kadrovanju na tretjem programu v Drami itn., ne morem, nočem reči, da je to neprimerno, ampak ni v pristojnosti ministra, da bi ..., posegal ali na kakršenkoli način delal red na radijskem, televizijskem ali drugem programu. To so druge institucije itn. Recimo minister je dobil, z recimo Zakonom o javnih skladih, na žalost celo pristojnost, da daje ..., če tako rečem, na filmskem skladu. Ampak hočem reči, ko je zakon, od primer do primera, ko zakon to narekuje, se stvari odreagirajo.
Lipica. Dovolite, da vam odgovorim skupaj z odgovorom, ki ga je postavil tudi gospod Juri, ki pravi, da trenutno v fazi, ko se delajo prostorske preverbe, ki jih ne naročil MOP, Ministrstvo za okolje in prostor, so pozabili na konja. Res je, ker so bile preveč v ospredju luknje, še zmeraj luknje za golf. V medijskem, ne pa v rokah, v medijskih poročilih sem zasledila to raziskavo, ki jo je izdelal SAZU oziroma SRC SAZU in poudarjam; mene žalosti, da imamo tak zakon o Lipici, kakršnega imamo, o Kobilarni Lipica, zaradi tega, ker je zelo zrahljal varovalke, ki bi kompleksno ščitile kulturno in naravno dediščino. Jih je zrahljal. Mi je tudi škoda, da trenutni prostorski akti, ki se dogajajo, se dogajajo v obliki dveh faz. Najprej ena faza, ki je prišla do ene meje in sedaj, preučevanja. In sedaj druga faza, ki odpira možnosti še iskanja tistih, kolikor pač lukenj kolikor bi jih želeli nekateri v Lipici imeti. Pri temu zakonu, s katerim smo se v Državnem zboru v tem mandatu soočali, o Kobilarni Lipica, me veseli oziroma pri teh spremembah me veseli, da je

77. TRAK: (NB)

(Nadaljevanje) prišlo do ločitve tistega deleža, ki govori, da turistična oziroma gospodarska, ta dejavnost, se loči od same kobilarne na način, da ni potrebno za vsako štruco kruha, kot je bilo, kot trdi sedanji minister in pravilno misli, iti po potrditev redimo na ministrstvo. To je v redu. Bi bila pa previdna pri podpiranju dejavnosti, zelo prisotnih stališč, da so se stvari v Lipici zelo zelo spremenile. Češ, da je vse zelo lepo. Mislim, da temeljna vprašanja niso rešena. Zanimivo, da so se spreminjali nekateri posegi z dosti odprto malho države in tukaj recimo preseneča dejstvo, da je v proračunu za Lipico, bilo zastavljenih v letošnjem letu, planiranih, se opravičujem, načrtovanih, 300 tisoč evrov, država je pa dala kar 3 milijone evrov, brez obrazložitve. V redu. Dejansko država mora skrbeti za ta javni zavod, ki ima veliko problemov. Ampak ali so ti načini, na katerih recimo zelo javno in glasno opozarja tudi društvo ... arhitektov. Vsi smo dobili pošto njihovo. Ali so načini pri doseganju pravih in pravilnih rešitev, ki upoštevajo specifiko Kobilarne Lipica oziroma kulturne in naravne dediščine, sedaj pravi ali ne ali niso samo by-passi, da bi prišli do tistih tako zaželenih, tako zaželenega širjenja golf igrišča.
Pri medijskem zakonu, da ne bo absolutno nesporazumov, in da ne gremo, s tem nesporazumom iz tega prostora. Ustava govori o zaščiti, o pravici do odgovora in popravka. Še prejšnji zakon je to upošteval in nihče ne sme te spodbijati ali postaviti pod vprašaj tisto temeljno pravico, ki jo imamo občani, občanke, da imamo možnost, da se odzovemo, popravljamo in nastopamo z drugačnimi, popravljamo stališča, ki niso točna. Ampak razlika med tem kar se je zgodilo, katere, mogoče imamo vsi, tudi jaz imam izkušnjo na kakšen medij, se je zaradi striktnega nespoštovanja tako formulirane pravice kot jo je gospod Grims napisal ali pač sodelavci, kot so napisali, imajo problem, ker plačujejo globe. Boje bi bilo in sami so našli že rešitve, ko bi ostali te pravici do odgovora in ustavni pravici do odgovora in popravka, ampak pri temu poiskali tisto mero, ko le ta naj posega v uredniško avtonomijo. To so se tukaj pojavile že neke rešitve, vsi smo o njih brali v javnosti in tukaj ni problemov. Ne govorimo o odpravi, o premisleku, da se ta rešitev poišče na zakonskem, ampak še zmeraj bolj prijazen način.
Kar se tiče prioritet. Vse so prioritete. Vse so prioritete. Vprašanje je samo, kaj je tisto kar je bolj nujno. O temu kar sem danes govorila, ni razlike med eno in drugo rešitvijo. Ena bo potrebovala več časa, druga manj, zaradi tega, ker bodo diskusije s strokovno in civilno javnostjo nekje bolj zahtevne, nekje manj. Ni nujno, da bodo tudi rezultirale zmeraj v tistih razmišljanjih, ki sem jih, če se bodo preverjale, bodo nastale tudi drugačne rešitve, ampak ne morem reči, da je sedaj reforma javnega sektorja pred ureditvijo, vprašanje Lipice ali medijske zakonodaje ali pač avtorskih pravic ali celo kazenske zakonodaje, recimo osebno

78. TRAK: (SB)

(nadaljevanje) mislim, da je v kazenskem zakoniku tudi kar ena za novinarje neprimerna oziroma neprijetna rešitev, ki pomeni večje restrikcije in tako naprej, ali je pomembnejši onbudsman ali je pomembnejše načrtovanje v infrastrukturo ali celo vprašanje reševanja kulturne dediščine kot je bila tukaj tudi večkrat izpostavljena.
Gospod Samo Bevk, vložili ste zakon oziroma podpisali, vsi smo vložili Zakon o kulturnem tolarju, se opravičujem, uporabljam ta zelo udomačeni izraz zadnji trenutek, vlada je tisto prilogo, ki pomeni konkretiziranje tega zakona, ki pomeni tudi podaljšek sofinanciranja v nekatere nujne programe in projekte na področju kulture pridodala zadnji trenutek in v bistvu smo bili vsi pred dejstvom. Po drugi strani je očitno, čeprav je vlada obljubila, da bo ta zakon prinesla dovolj zgodaj, da ga bomo lahko uskladili in preverili res kaj je bilo postorjeno za nazaj in kaj je bolj prednostno od prednostnega, pač imamo zakon, ki pomeni še izvrševanje tistih programov, ki jih v preteklih letih nismo ne bom rekla kot ostanki in kot relikti, ampak kot že zmeraj prednostni, čeprav so toliko časa se vlekli po enih in drugih rokah. Jaz sem zmeraj rekla, da četudi je kulturni tolar, pa nekdanja ministrica tudi, če tudi kulturni tolar ni bil optimalno izpeljan, čeprav ni bil nikoli 100%, 100% izpeljan, bil je 46, 50, včasih 30, eno leto tudi 20, če se ne motim, bilo je različno, ampak zmeraj je pomenil nek pomemben vzvod tam kjer so bili projekti pripravljeni tudi dobrodošla podpora. To kar mene sedaj malo bega pri tem tolarju do 2013 je to, da ker je izčistil samo neizpeljane je zanemaril tiste projekte, kot ste jih sami našteli, knjižnice, potem nekatera art središča, informativna središča, ljubiteljska kultura, ne da jo je zanemaril, ampak ni več v istem deležu in tudi nekateri spomeniki da je sedaj to izviselo iz vsega tudi iz rednega proračuna za 2009 in zato bo potrebno dopolnjevati skozi proračunsko obdobje vsako leto.

79. TRAK: (SB)

(nadaljevanje) To ni za zanemariti. Je pa res, to je bila dobrodošla injekcija, obveza, ki so jo poslanci že v prejšnjem mandatu, predprejšnjem mandatu sprožili, v bistvu je to terenska oziroma želja uresničevanja nujnih programov na drugačen način kot je samo možno bilo skozi proračun dobrodošla, realizirala se je, je pa enkrat bi jo bilo konec, to moramo vedeti in bi se enkrat prej ali slej preselila v integralni proračun in tako bi bilo. Zato menim, da je to kar vi sprašujete, če tam ni dovolj, znotraj teh 81 milijonov evrov do leta 2013, potem je potrebno v proračunih vsako leto prinesti notri ta manko, ki se je vzpostavil skozi ta tolar, recimo skozi tolar so prišli, ker niso prišli v proračun, številni projekti kot so nakup evropskih filmov, res da niso bila velika sredstva, no, na žalost v teh letih niti ta niso bila vsa planirana, ampak prinesli smo notri art mrežo, informacijske centre, še dodatno poleg tega kar je že ministrica vzpostavila. Skratka, nadalje vpisi kulturne dediščine na UNESCO, na seznam UNESCO, postopki so gotovo ti, ki že tečejo, jih je treba, vsaj pri bolnici Franji nadaljevati, tisti, ki se pa recimo zelo odpira kot vprašanje je prav Lipica o kateri smo danes že nekaj govorili. Recimo, če bi se želje po tem, da bi se tudi lipiška kulturna in naravna dediščina z lipicancem kot tistim, ki so v zadnjih 500 letih znotraj te kulture vzgojil, prispeval k temu, da imamo ta biser, lahko vpisal na seznam pomeni, da bi morali te že sedaj obstoječe golf luknje, luknje za golf oziroma to igrišče za golf se umakniti iz tega prostora. In v bistvu je tukaj, mogoče bi bil, mogoče kdo pravi, nekateri pravijo, da bi bilo to najboljše in z možnostjo nadomestila drugje. Ne govorijo o tem samo naravovarstveniki, govorijo tudi tisti, ki se ukvarjajo s kraško podtalnico in govorijo tudi tisti, ki menijo, da se lahko kultura razvija tudi na drugačne načine, s tem, da se nekatere dejavnosti umaknejo tam kjer imajo drugačno funkcijo.
Gospod Ribič, vi ste nam dali toliko spodbud in idej, nekatere se križajo, nekatere so mogoče plod tega, da je koalicijski sporazum srž recimo pri nas 80-ih strani teksta našega recimo Zaresovega programa, pri drugih strankah drugi, hočem reči povzetek in kot tak povzetek potem mogoče ne vidite ali ga drugače berete in menite, da pri razumevanju kulture gre za način razumevanja kulture skozi centralizacijo. Ni res. Ni res in to govorimo o centralizacij....decentralizacije ne samo v geografskem smislu, ampak predvsem v duhovnem smislu. z varuhom. To velja razmisliti.

80. TRAK: (SP)

(Nadaljevanje) Koalicijski sporazum govori o številnih raziskavah, imamo oddelek na ministrstvu, urad na Ministrstvu za kulturo. Mimogrede, gospod minister je tam zaposlil, kot berem, direktorja direktorata za medije, ki je vodil do sedaj direktorat za medije na Ministrstvu za kulturo in pri gospodu Dulerju(?), se pravi uradu za slovenski jezik, ki deluje na ministrstvu bo tudi okrepljena ekipa vidim. Skratka v duhu in zapisano mogoče, ampak v duhu ni malo skrbi za slovenski jezik. Koalicijski sporazum govori tudi o potrebnosti velikega, jaz mislim, da nacionalnega, neparcialno ozko razmišljujočega planiranega projekta o slovarju slovenskega knjižnega jezika. Vsi smo dobili in se seznanili s pobudo, ki prihaja iz inštituta Jana Repovša(?) oziroma iz širše skupine, da zdajšnji slovar slovenskega jezika kot velik projekt, ki je bil pred leti, velja ponovno vpreči v tek in upam, da bo prišlo do nekih dogovorov med samimi strokovnjaki iz tega področja.
Evropska prestolnica kulture, tako kot Ljubljana prestolnica knjige, tako tudi evropska prestolnica kulture, to se pravi Maribor v širšem območju je zabeležen v koalicijski pogodbo kot tista nujna, ne bom rekla naloga, ampak dolžnost, kjer mora priti absolutno do mreženje tako lokalnih, kot državnih struktur, nivojev. Veseli me, berem tudi, da pogovore oziroma predstavitev tega projekta v Bruslju so bili s strani zadolženega koordinatorja uspešni in velja samo upati, da bo projekt izpeljan pametno, smiselno na način, da bo samo v Slovenijo prihajalo toliko več ljudi, ampak tudi, da bo ta projekt potem pustil nekaj za seboj. Ne rečem, da tako veliko hišo ali pa tako grandiozno in monomentalno hišo, kot je pustil Gradec, ampak lahko kar drugega, kar bo vplivalo ne samo na tisto leto, ampak na leta, ki bodo prihajala za letom 2012.
Se opravičujem, če sem kaj pozabila pri vas. Ja, kaj pravim glede Lipice. Smo nekako povzeli ali sem povzela nekaj misli o tem, da bodo to poročilo o katerem je bilo govora in ki je vzbudilo znotraj določenih strokovnih krogov in predvsem društva krajinskih arhitektov vznemirjenje, gre za raziskavo ali preverbo o možnostih kaj narediti s tistim prostorom, ki je dan v drugo fazo preverbe, ne razumem zakaj je potrebno to Lipico drobiti. Najprej ena faza, potem druga faza. Ne gre za celostni

81. TRAK: (SP)

(Nadaljevanje) pristop. Najbrž je v ozadju nek razlog. Skratka to poročilo, kot razumem, morajo preverjati ne samo Ministrstvo za kulturo, ampak tudi Ministrstvo za okolje in prostor, ki je tudi naročnik, Ministrstvo za kmetijstvo, celo Ministrstvo za zdravje. Skratka pomemben je projekt, kot razmišljanje, ne projekt, razmišljanje iz številnih vidikov in tudi pogledati ali so bili v tem projektu, če govorimo o tem zadnjem poročilu, upoštevani vsi vidiki. Res zakaj izpostaviti en vidik, pozabit pa, da se dela študija o Lipici kot tisti, ki prav zaradi Lipicanca vzpostavlja tak status prostora dediščine naravne, kot ga imamo.
Samostojni kulturni delavci. Govorila sem o tem, da je pač potrebno poiskati neko rešitev. Minister Simoniti je že zastavil neko soočenje različnih idej in misli v neki delovni skupini, ki bi poiskali rešitve za ureditev statusa samozaposlenih v kulturi. Dolg termin si je dal. Mislim, da več let ali za dve leti. Najbrž je potrebno imeti malo več časa. Zaradi tega, ker ta status ni v redu iz vidika zaščite njihovega dela. Samozaposleni v kulturi so vsi istočasno delodajalci in delojemalci, hkrati pa nimajo istih pravic oziroma možnosti kot ostali. Čeprav jasno jih ne moremo enačiti z javnimi uslužbenci. Ampak glede na to, da gre za korpus, za pomemben ustvarjalen del, ki funkcionira tudi kot pomemben produkt ustvarjalec vsebin pomembne tudi za promocijo Slovenije zunaj in nasploh, jim je pač potrebno poiskati rešitve, ki lahko bodo presegle ali pa ohranile sedanje, če govorimo o tistem segmentu ko se država ukvarja s poplačilom njihovih socialnih prispevkov. Sami recimo celo razmišljajo o tem, da bi ta segment prešel na Ministrstvo za delo, družino. Glede novinarjev pa sploh. Jaz opozorim, da samostojni novinarji, ki so zaposleni kot honorarni sodelavci v zavede RTV Slovenija, tisti, ki ste sodelovali na razpravi poročila nadzornega sveta na zadnji seji Odbora za kulturo, šolstvo in šport se spomnite opozoril, da je vsaj 170 novinarjev na RTV Slovenije v tako rekoč prekršku vizavij delovnega razmerja. To so sami opozarjali, namestnik nadzornega sveta RTV Slovenija in govoril še o hujših številkah, petstotih honorarnih sodelavcev in stosedemdesetih, ki bi jih morali takoj zaposliti, če se dobro spomnim. Govoril je še o drugih problemih. Ampak tisto kar smo mi poiskali ali poskušali razmišljati in najbrž se bodo ti razmisleki nadaljevali. Modeli so, bodisi znotraj nekaj kooperativ .../Nerazumljivo./..., predvsem pa s podpisom in sodelovanjem pri sindikatih, celo pri kulturniški zbornici, ki bi morala zastopati samostojne kulturne delavce pri novinarjih pa tudi pri njihovih močnejših organizacijah in sindikat kot vem, se v tej smeri zelo trudi. Se pravi podpis tudi pogodbe z njimi in določitev pravil iger.

82. TRAK: (SB)

(nadaljevanje) Kar se tiče, Roberto Battelli, kar se tiče RTV zakona, ta sprememba Zakona o RTV-ju, na tem področju ne vidim, da je potreben. Začeli ste govoriti o tem, da bi v tem zakonu glede manjšinskega vprašanja postavljali kakšne spremembe. Tukaj je skrb.../oglašanje iz klopi./...

ROBERTO BATTELLI: V smeri, da se utrdi mehanizem financiranja, ker sedaj je tako, da se to financiranje dogaja iz dveh virov, ker če se enkrat zgodi, da če je več sredstev iz enega vira se toliko zmanjša drugi, se za toliko ali pa še za več zmanjša drugi. Skratka, gre za to staro krilatico "dvije dadilje, kilavo dete", ker potem na koncu ti ljudje ne morejo formirati kadrov, ne morejo planirati lastnega razvoja. Ta vlada, ki je zdaj v odhajanju je dosti, ampak zares dosti pripomogla k izboljšanju stanja na področju financiranja teh programov. Ampak, ta pravila niso fiksna, lahko da eno leto bo v redu, naslednje bo pa lahko izjemno narobe. Tako, da, ponavljam, ti ljudje ne morejo resno planirati tako zahtevnega dela, ki gre, veste, ker je ogromno kadrov, ki so specializirani in ki jih je treba gojiti, če oni ne morejo zaposliti ljudi ne bodo imeli kamermanov, ki bodo znali delati tako kot je treba in ki delajo v vseh jezikih kamermani, ne bodo imeli programskih delavcev, ki bodo znali svoje delo delati tako kot je treba in tako naprej. Ali pa tudi če pride do tega, da se nekdo vendarle toliko nauči in je odličen in nekaj primerov jih poznate vsi, ker televizijski program koprski je dal nekaj iz zvezd v režijskem in novinarskem smislu nacionalnemu nivoju delovanju teh medijev poleg ogromnih finančnih sredstev, ki so prihajala iz reklam. Ena Moše Pijade je zgrajeno s tem denarjem. In tudi ti programi so začeli televizijski leta 1971 ne da bi črpali iz naročnine ali pa iz proračuna, ampak so se sami financirali s prihodki iz reklam v širokem prostoru v katerem so se ti programi tudi gledali in videli...

PREDSEDNICA MAG. MAJDA POTRATA: Hvala, gospod Battelli, ampak jaz bi vendarle vas prosila, saj razumem, da imata dvogovor, ampak mi smo se za nek način komuniciranja na tem odboru dogovorili in jaz bi prosila, da naj bo tudi takrat kadar z repliko posegate presegli poslovniško določenega časa, ampak o tem ali replika je ali ne pa vendarle odloča tisti, ki vodi sejo. Hvala za razumevanje.

MAJDA ŠIRCA RAVNIKAR: No, to se pravi, da lahko potrdim, da ne vidim potrebe tukaj po drugačni zakonski dikciji, vidim pa potrebo po mogoče bolj določnem ali pa organizacijskem in učinkovalnem smislu reagiranju. Bi pa tukaj dodala, da je potrebno gledati tudi na druge manjšine znotraj RTV programov in biti pozoren na manjšine druge ne samo v tem ustavnem smislu in javni zavod je za to, da mora delati to kar mu zakon določa in tukaj gre za pokrivanje tistih, ki jih recimo komercialni mediji zagotovo ne bodo vzeli toliko v ospredje.

83. TRAK: (SB)

(nadaljevanje) Kulturna prestolnica, kot rečeno že prej v odgovoru, ja, potrebno je iskati sinergijo enih in drugih. Z vprašanjem okrog Borla(?), ki ste ga podali se odpira vprašanje, ki je večno in o katerem sem na začetku govorila, ko sem govorila o kulturnih poteh oziroma o tem, da so sodobne romarske poti turizma in da bi bilo najbolj zadovoljivo, če bi vse te gradove, ki so v lasti in druge kulturne spomenike, ki so v lasti države znali in zmogli urediti že davno. To so velike investicije, ki jim država počasi je, ampak zelo počasi kos, nekatere pa propadajo in to je v vašem primeru, meni se zdi, tudi zelo očitno. Poznamo številne študije tudi slovenske, ekonomisti so jih delali, kako rešiti, na kakšen način rešiti tako zahtevne infrastrukturne probleme kot so gradovi v Sloveniji, ko smo dežela zelo lepih in ne vse vrnjenih gradov, da bi lahko služili ali lokalnim ali širše državnim ali mogoče drugim interesom. Formule poznamo vsi, ampak financ pa za to vedno nimamo. Recimo jaz se zelo rada spomnim tistega modela, ki ga poznajo ali so ga udejanjili Španci v Španiji, ko so podporo države z določenimi odpustki ne samo davčnimi naredili več kot žlahtno verigo hotelskih prostorov v gradovih in ne da bi jih na kakršenkoli način ranili v njihovi avtentičnosti in so to v bistvu ekonomsko zelo upravičeni kapitalski primeri. Kaj bo, ali bo naše gospodarstvo ali katerokoli drugo gospodarstvo znalo in zmoglo v teh kriznih časih tukaj pomagati, da se bodo te zgodbe bolj uspešno reševale in mislim, da pri vas v tem gradu ni se niti upravitelj našel, ko je država poskušala in imela nekaj denarja na razpolago. Javno-zasebno partnerstvo nedvomno je pomembno, predvsem pa dobro dogovarjanje med lokalnimi državnimi skupnostmi, tukaj vsi vemo, da je odgovorov precej, prakse pa počasi zaživijo. Bile so in so že pri tem, ko se je pisal dolgo časa Zakon o varstvu kulturne dediščine, da bi lahko si dovolili tudi tako imenovane izjeme, davčne izjeme ali takse iz katerih bi se potem mestne takse ali druge takse s katerih bi se potem lahko lažje in bolj široko obnavljalo kulturne spomenike in kulturne dediščine, niso šle, niso šle ne samo skozi proračun in razmišljanje in filozofijo gospoda Bajuka, ampak tudi drugih ministrov za finance, ker se Slovenija rada oklepa tega integralnega razumevanja proračuna. In tako vedno na novo se te oblike oprostitev ali olajšav prenašajo v druge programe. Tudi meni se zdijo zelo zanimivi, zanimive možnosti, kot že rečeno, tako znotraj taks,

84. TRAK: (NB)

(nadaljevanje) oprostitev ali olajšav prenašajo na druge programe. Tudi meni se mi zdijo zelo zanimivi, zanimive možnosti, kot že rečeno, tako znotraj taks, ki so jih uvedli Madžari, Romuni, Čehi, Irci Luksemburg za vlaganje v snemanje kot produkcijskih kinematografskih projektov ali drugih oblik davčnih olajšav. Menim, da je potrebno v temu delu še preučevati, še se spopadati z njimi in enkrat pač dokazati, da to, kot sem danes že enkrat rekla, ni strošek. Da to je zmeraj oplemeniteno, vrnjen, ne samo ali zgolj denar, ampak mnogo več kot to.
PREDSEDNICA MAG. MAJDA POTRATA: Hvala, gospe Majdi Širca, ravnokar za ta prvi del ali prvi krog odgovorov. Na seznamu imam devet razpravljavk in razpravljavcev, toliko da si boste znali predstavljati čas, ki nam je na voljo.
In prvi dajem besedo mag. Andreji Rihter. Izvolite.

MAG. ANDREJA RIHTER: Hvala lepa predsednica. Lep pozdrav tudi naglas, dragi kolegici kandidatki za ministrico za kulturo, Majdi! Moram reči, da sem vesela, da na Maistrovo vstopa ženska, z novo energijo, predvsem pa kot profesionalko. Na začetku mogoče malce skromna, vendar gospod Zoran je povedal, da vas zelo dobro pozna, mislim pa, da bi si javnost, široka javnost prav tako želela, mislim da bo priložnost, da spozna nenazadnje vaše strokovno delo, ki je v ozadju bilo, kajti začela ste delo, bom rekla, na zavodu za..., za javni zavod za ljubiteljsko dejavnost, zato ne dvomim o tem, da bo na tem področju storjenega nekaj ali bo mogoče tudi za vam ostala kakšna močna sled na tem področju. In seveda, kot ekspert za področje filma - sama se spominjam vaših oddaj, bile so čudovite - in takrat tudi moje veliko zanimanje za film, ki ga do takrat ni bilo. Prav tako pa ste bila profesionalna, kot državna sekretarka na ministrstvu in zato zelo dobro poznate delo izpred desetih letih in tudi naprej, saj v Državnem zboru ste dopolnjevala zakonodajo, ki jo je bilo tolikokrat treba nenazadnje tudi gledati, skrbeti nad njo, ko je prišla v Državni zbor. Sama bi imela zelo veliko vprašanj, vendar mi čas to ne dopušča, pa mislim, da bo še dosti priložnosti. Mogoče, da strnem eno zadevo, ki ste jo tudi sama zelo poudarila; veseli me, da bo v prihodnosti kultura bolj, bom rekla trdno financirana, kar pomeni, da bodo financirani programi za daljši rok, kajti minister za kulturo mora biti res oseba, človek, bom rekla poslanec vseh kulturnikov, ki ustvarja pogoje za ustvarjanje umetnikov, ustvarjalcev, ter nenazadnje tudi pogoje za dobro delo javnih kulturnih ustanov in v tem seveda tudi vseh vodstev. In mogoče, da strnem svoja vprašanja. Zelo me skrbi, že takojšnje financiranje s 1.1.2009, Zakon o varstvu kulturne dediščine predvideva prenos financiranja iz Ministrstva za kulturo na lokalne skupnosti. Jaz mislim, da župani ne bodo veseli te popotnice, vemo pa, da je tudi sprožena ustavna presoja. Vsi muzeji, 46 jih je, ki so na ramenih Ministrstva za kulturo, naj bi prišlo na lokalno raven. Prav tako, to se pravi, vprašanje glede tega, če bo kaj storjenega, mislim da bo še. Konkretna seja vlade v tem mesecu, v naslednjem mesecu, da se bo dalo kaj postoriti.

85. TRAK: (JJ)

(Nadaljevanje) Prav tako me zanima sodelovanje v prihodnosti. Ministrstvo za zunanje zadeve, ministrstvo za kulturo. Sami vemo, v mnogih programih je zapisano, da je kultura tista, ki je državotvorni resor, saj za mnoge od nas in zato tudi tista vsebina s katero smo Slovenci ponosni, ko odhajamo v svet oziroma ko se v svetu z njim postavimo. Bili so pred štirimi, pred petimi leti mehanizmi, način dela, sodelovanja konkretnega, dolgoročnega pri promociji Slovenije s kulturo, s tistim česar je najboljše, kar imamo za povedati in ne nazadnje tudi Slovenski jezik kot takšen je eden izmed največjih bogastev in ne nazadnje tudi mediator s katerim se ponašamo.
Področje denacionalizacije. Boj za Blejski otok, vse pravne norme, ki so bile sprejete, vsa dokazila sedaj mogoče so zaman. Me zanima eno izmed vaših prioritet, zelo veliko jih je, vemo da imamo še nekaj odprtih zadev, ki čakajo na odločitve, pa me zanima, če ste na tem področju že kaj razmišljala, ne nazadnje določene zadeve je potrebno končati in kaj so mogoče vaši konkretni koraki v celotnem območju Slovenije. Vemo, da imamo nekaj konkretnega na Dolenjskem, nekaj konkretnega tudi v Ljubljani, kjer je povezano ne nazadnje z delom prav tako ustvarjalcev, kulturnikov in nove infrastrukture ali stare infrastrukture, v kolikor bo ostala.
Sama ste povedala, da je področje izobraževanja na področju kulture dobro sodelovanje s področjem visokega šolstva. Ne dvomim v to, da bodo stekli resni pogovori in da bodo akademije prav tako z vašim posluhom, z vašo energijo priganjanja kolega, ki je za to ne nazadnje tudi odgovoren, da se kaj postori.
Mogoče še eno vprašanje, da se potem zaustavim. Medijski zakon posebej govori o programih posebnega pomena, da ne bi mislili, da imamo samo nacionalno televizijo in ostale medije in vemo, da je tudi delež informativnih izobraževalnih, kulturnih, umetniških vsebin na teh medijih posebnega pomena zelo zelo bogat in dopolnjuje nacionalno mrežo, pa me zanima, če boste nadaljevali s spodbujanjem programskih vsebin in seveda tudi s pripravo tovrstnega razpisa v letu 2009, na kakšen način. Se strinjam s kolegom Battellijem, ki je rekel, da se je zelo zelo obogatilo finančno področje medijev. Seveda, saj se je s tem obogatilo Ministrstvo za kulturo v procentih, ampak na žalost, na drugi strani se področje kulture, če ga jemljem, kulturo in medij pa pač malce izčrpalo.
Še mogoče na zadnje, novinarske licence. Za ne nazadnje bodo, ne bodo, bodi novinarji pridobili kaj s področjem izobraževanje, s področjem strokovnosti ali razmišljate mogoče tudi v tej smeri. Toliko. Najlepša hvala.

PREDSEDNICA MAG. MAJDA POTRATA: Hvala mag. Andreji Rihtar. Naj vas obvestim, da je s pooblastilom prišel med nas gospod Matjaž Han, ki bo nadomestil gospoda Tomaža Toma Mencingerja.
Zdaj pa dajem besedo dr. Láslu Gönczu. Izvolite.

DR. LÁSLÓ GÖNCZ: Hvala lepa za besedo. Spoštovana kandidatka za ministrico, sam tudi ocenjujem, da je bilo res preudarno tisto, kar je bilo povedano s strokovne plati. Zadeva manjšinske kulture pa je nekje izostajala, ampak upam, da je to zgolj zaradi časovne stiske. Jaz tudi zdaj ne bi zavlačeval s časom in ne bi se poglabljal v vsebinske zadeve, katere sem sicer želel nekje poudariti. Zgolj tri vprašanja oziroma tri stvari bom omenil. Prva zadeva je to, jaz mislim, da neke ustaljene metode in pa dejavnosti potekajo dokaj normalno, vendar potrebujemo predvsem sedaj nekje vpeti pozornost v posedovalno vlogo narodnostne kulture. V tem smislu,

86. TRAK: (JJ)

(Nadaljevanje) da posedujemo to kulturo proti večinskemu narodu in tukaj poudarjam pomen oziroma možnost privajanja in poslovnih in pa strokovni del ustvarjalec narodne skupnosti v jezik večinskega naroda. Za tovrstno dejavnost je vedno nekje zmanjkalo denarja. Saj hotenja je bilo, tudi programov je bilo, ampak možnosti pa dejansko ne.
Druga zadeva, spomeniško varstvo. Spomeniško varstvo, vemo, da je organizirano sedaj nekoliko drugače oziroma že nastaja spomeniško-varstveni zavod za Pomurje oziroma Prekmurje, pa to nekje tako nastaja, da ni v sodelovanju s strokovnimi kadri na omenjenem območju. Niti s strani narodne skupnosti, kolikor sem obveščen niti s strani večinskega naroda.
In na koncu bi poudaril le eno zadevo. Mislim, da se strinjava v tem, da je potrebno, kar se javnih zavodov tiče, tako tistih, ki izvajajo samo narodnostni program, pa tudi tisti, ki izvajajo kombinirano in narodnostni in splošni program, nekoliko drugačen tretma na območju, ki je multietnično, kot pa na enoetničnem območju. To so tudi nekje vprašanja pa tudi neka stališča. Hvala lepa.

PREDSEDNICA MAG. MAJDA POTRATA: Hvala vam za ta vprašanja. Naslednjemu dajem besedo Ljubi Germiču.

LJUBO GERMIČ: Hvala lepa za besedo gospa predsednica. Spoštovana gospa kandidatka za ministrico področja kulture. Že sama vaša biografija je govorila o tem, da seveda prinašate na današnjo predstavitev veliko izkušenj, veliko znanja in vaša predstavitev je to potrdila. Zato sem prepričan, da boste uspešno opravljali delo, zahtevno delo vodenje tega resorja.
Glede na časovno stisko, bi vam zastavil samo eno vprašanje. V koalicijskem sporazumu obravnavate tudi vprašanja avtorske in sorodne pravice. Glede na to, da na določenih področjih opažamo kar nasprotje interesov na eni strani zaščite teh pravic, nosilcev, torej avtorjev in na drugi strani uporabnikov. Zanima me, ali boste posegli na to področje in na kakšen način oziroma kakšne predlogi za rešitve boste predlagali. Hvala lepa.

PREDSEDNICA MAG. MAJDA POTRATA: Hvala tudi vam, gospod Germič. Besedo dajem mag. Vasji Klavora.

MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa gospa predsednica. Spoštovana kandidatka. Bom kratek, z enim samim vprašanjem. Na Krasu, na Cerju stoji spomenik. Spomenik, ki ni samo primorski, ampak slovenski. Spomenik 20-mu stoletju in vsemu, kar se je dogajalo slovenskemu narodu, da je obstal v tistem času. Ni dokončan. Bo dokončan, če bodo tudi sredstva, ki so bila obljubljena, tudi iz tega ministrstva prišla s trudom investitorja občine Miren-Kostanjevica.

87. TRAK: (SB)

(nadaljevanje) Bolj me pa skrbi nekaj drugega, ko gledam to lepo podobo tega spomenika, poslušam in berem o številnih sestankih, ki jih imajo, kakšna naj bi bila vsebinska postavitev notranjosti tega spomenika ali tega muzeja. Človek skoraj ne more verjeti, da se tukaj ne moremo sporazumeti kaj je pravzaprav zgodovina in kakšna zgodovinska obdobja predstavlja to. Sam sem mnenja in tudi mnogi so tega mnenja, da je to stvar popolna in popolna zadeva zgodovinske stroke. Upam, da se bo tako tudi zgodilo in upam, da je podobno mnenje oziroma enako mnenje tudi vaše. Hvala.

PREDSEDNICA MAG. MAJDA POTRATA: Hvala lepa, gospodu mag. Klavori. In zdaj dajem besedo gospodu Miranu Györeku. Izvolite.

MIRAN GYÖREK: Spoštovana gospa kandidatka. Jaz sem bolj na repu tega vrstnega reda in je marsikaj že bilo povedano kar bi tudi sam želel povedati, tako da zdaj moram neko selekcijo narediti, da se ne bomo ponavljali. Poleg tega pa razumem ta hearing, če tako rečem, v strukturi kot predstavitev kandidatke in njenih stališč in načrtov, postavljanje vprašanj članov odbora in pa potem odgovori kandidatke, no, v zaključku upa izražanje mnenja. Bi pa, ker programa Slovenske nacionalne stranke ne bom bral, ga pa tako ali tako poznate, bi pa omenil nekaj vprašanj, to je predvsem v zvezi z zakonodajo. Se pravi, kaj meni gospa Širca o Zakonu o varovanju kulturne dediščine kot takšne za katero menimo, da je slab, nedodelan in nedosledno se izvaja in bi ga bilo potrebno spremeniti. Ali ste o tem morda kaj razmišljali? Kajti, posledično zaradi takšnega zakona, zbirke in predmeti kulturne dediščine izginjajo čez mejo, z njimi se trguje, prodaja se jih, trguje se in prodaja se substanca slovenstva in menimo, da to ni sprejemljivo, če se kaj ne sme in mora biti prepovedano prodajati in trgovati potem je to kulturna dediščina enega naroda. Tukaj bi rad vaše stališče. Seveda s tem povezane so tudi inšpekcijske službe, ki kot takšne na ministrstvu tudi slabo delajo, morda sem malo grobo kritičen, ampak dejstva kažejo izginjanje zbirk in predmetov kaže, da slabo delajo, so nekompetentne v mnogih primerih in sledijo zgolj včasih tudi osebnim interesom ne pa interesom države oziroma slovenstva. To je ena zadeva.
Druga, kar se tiče objektov kulturne dediščine zgradb, nepremičnin smo v Slovenski nacionalni stranki že predlagali enkrat kaj menite o tem, da v primeru, ko objekti propadajo iz različnih razlogov, recimo, da lastnik ni v stanju, da jih vzdržuje, nima sredstev ali pa ne želi ali ima računice kakšne drugačne s tem objektom, da bi država posredovala, financirala vzdrževanje s tem, da postane v sorazmernem deležu solastnik kakšne zgradbe, kakšnega objekta, kakšne nepremičnine. Kajti, prihaja celo do primerov, ko se rušijo

88. TRAK: (SB)

(nadaljevanje) takšne nepremičnine oziroma takšni objekti zgolj zaradi ozkih profitnih interesov kapitala, dan danes bolj popularno tajkunom, katerim ni nič sveto, če gre za dobiček, pa če je treba porušiti nekaj, pa če je treba prodati samo, da je profit, se pravi tudi to je vezano na dodelane adekvatne zakonodaje, ki bi recimo takšna dejanja okvalificirala kot kriminalna dejanja in tudi ustrezno sankcionirala.
Še nekaj tudi o zavodu za varovanje kulturne dediščine, o kadrovski situaciji. Kaj je vaše mnenje? Je le-ta kompetentna, da izvaja svoje naloge? Pa še tudi o reorganizaciji ministrstva glede kadrovske zasedbe, kjer se je število uslužbencev nenormalno povečalo, to verjetno veste. Ali načrtujete tukaj kakšne zamenjave, kakšne redukcije oziroma kaj menite o tem? V medijih ste povedali dosti, pa na splošno ste se dotaknili mnogih področjih, bi pa nekaj vseeno v zvezi z mediji, predvsem s televizijami javnega posebnega pomena kot je gospa Rihtarjeva že omenila, ali ne bi bilo dobro, da bi tukaj bil en vseeno nek nadzor nad programskim izvajanjem takšnih medijev, kajti prihaja do deviacij in zlorab oziroma recimo samo svojega razumevanja avtonomije in suverenosti takšnih medijev, ki se financirajo ne nazadnje iz proračuna. Se pravi, da bi bil tu nek nadzor, da bi recimo takšni mediji dosledno izvajali svojo programsko zasnovo kot so tudi plačani. To je bilo recimo nekaj primerov tukaj v predvolilnem času, ko so recimo kakšni mediji, ki ne bi smeli biti politizirani recimo forsirali, protežirali določene politične opcije, določene pa dobesedno porinili na stran, mimogrede jaz sem bil v enem primeru takšna žrtev, ampak govorim na splošnem, da nek nadzor, če se že nekaj plača, država ima pravico, da nadzoruje takšno delo in pa programsko vsebino takšnih medijev. Toliko za enkrat, gospa Širca.

PREDSEDNICA MAG. MAJDA POTRATA: Hvala za vprašanja, gospod Miran Györek. Besedo dajem gospodu Jožetu Tanku. Se izklopite, prosim?

JOŽE TANKO: Hvala lepa za besedo. Vsem lep pozdrav tudi v mojem imenu. No, do sedaj smo imeli priložnost slišali zelo veliko besed in zelo splošne odgovore tudi zelo dole odgovore, kar pravzaprav avtomatsko nekako zamegli tisto konkretnost, ki bi morala biti in to tudi kaže na nek način na to kakšen bo resor v tem mandatu, to se pravi ne bo veliko konkretnosti, to pomeni, da tudi ne bo verjetno kakšne posebne učinkovitosti.

89. TRAK: (JJ)

(Nadaljevanje) Iz predstavitve kandidatke smo zvedeli, da je ta kultura do sedaj ena sama polomija, da je bila slaba, na slabi podlagi in da se bodo sedaj te stvari nekako obrnile čisto na drug način. Vendar ko smo že pri teh trditvah, glede kulture in kvalitete kulture, bi rad le povedal vsaj nekatere stvari v prid temu, da temu ni tako. Kar zadeva področja samozaposlenih v kulturi, smo v tem mandatu z davčno zakonodajo bistveno izboljšali njihov položaj, dvignili smo tisti del iz 2,9 na 7 milijonov oziroma 6, 7 milijonov kvoto, ki pripada samo zaposlenim in bistveno dvignil tudi normirane stroške. Prej so bili te normirani stroški izredno nizki, 25 odstotni, mi smo jih dvignili na 60 oziroma, če se ne motim celo na 70 odstotkov.
Skratka, položaj te skupine davčnih zavezancev se je v tem mandatu bistveno izboljšal, tudi zaradi tega, ker je ta koalicija do tega področja bistveno drugače pristopila.
Zdaj. Kar zadeva eno predstavitev, ki je bila pred vami, je minister, ki je kandidat za šolstvo, dejal, da so imeli v njihovi stranki nekako en projekt, ki bi dejali "šolstvo je kul", mislim, da celo dobesedno tako je povedal. In me pravzaprav zelo skrbi, da ena politična skupina, ki je najmočnejša v tej državi v tem mandatu, bi rekel na neslovenski terminologiji gradi del projekta volilne kampanje. Tisto je mednarodno, ampak govorim...

PREDSEDNICA MAG. MAJDA POTRATA: Lepo prosim.

JOŽE TANKO: Tako, da me pravzaprav zanima na splošno tudi odnos do Slovenskega jezika v tem primeru nasploh, zato ker tudi mislim, da je kolegica Potrata v prejšnjem mandatu bila izredno zavzeta za to, da se ta slovenski jezik tako imenovanih, tudi pri firmah in tudi v drugih komercialnih namenih izredno močno upoštevano, da se maksimalno poskuša izogniti tem terminom.
Naslednja stvar, ki me zanima in kar bi rad tudi odgovor, so kulturni spomeniki, in sicer dve stvari. Eno so tako imenovana mestna oziroma vaška jedra, tu tečejo lokalni projekti v glavnem in me zanima, na kakšen način se bo pristopilo do, če se bo pristopilo, ali pa bolje pristopilo na področju do obnove do tega dela kulturne dediščine in pa zanima me vaš odnos do projekta Mestne občine Ljubljana na primeru parkirišča pod Tržnico.
Kar zadeva področje muzejev, je v tem vašem projektu pravzaprav, če sem natančno ali pozorno prebral izpuščeno, zanima me, tudi del, ki se nanaša na tako imenovane beograjske arhive in kakšni napori bodo vloženi, da se ti arhivi pridobijo. Mislim, da se v tem mandatu na nek način do teh arhivov ni uspelo priti oziroma se projekt, kljub temu, da se ga je identificiralo, pregledalo, ni uspelo oziroma tega arhiva prenesti.
Področje knjižnic je precej zanimivo področje, predvsem zato, ker v veliki meri se s tem, ta vremena palijo na področju lokalnih skupnosti. Vi imate v programu črtanje, če se ne motim članarin oziroma to pomeni del dodatnih prihodkov knjižnic in me pravzaprav zanima na kakšen način se bo pa ta izpad, tega samostojnega vira knjižnic nadomestil, s katerim virom? Ker to avtomatsko pomeni, ali zniževanje programa, ali povečevanje sofinanciranj oziroma virov s strani lokalnih skupnosti. Iz vaše predstavitve pa smo nekako zaslutili, da je to eno od področij, kar zadeva povečevanje tudi odkupov, knjižnega kradiva, knjižnega fonda s strani slovenskih avtorjev.
Se pravi, tudi prihajate na nek način v neko kolizijo, se pravi, radi bi storili na tem nek korak naprej, kar je razumljivo, po drugi strani pa nek samostojen vir,

90. TRAK: (JJ)

(Nadaljevanje) s katerim knjižnice razpolagajo, črtate in tu mislim, da bo zelo težko najti neko primerno ravnovesje med željami in pa med tistim, kar se bo lahko na tem področju storilo.
Eno vaših, bi rekel, prioritet, ali pomembnih področij je film. Na tem področju ste, če se ne motim, v prejšnjem mandatu naredili ali pa naredili en tak največji vtis in pravzaprav me zanima nekaj zelo konkretnih stvari.
Prvič, koliko filmov bo v tem mandatu več posnetih, kot jih je bilo v prejšnjem? To konkretne zaveza in vseh teh zanimanj in podpor, ki jih dajete slovenskemu filmu ni bilo zaznati, pa bi pričakoval tudi neko konkretno ambicijo na tem področju.
Drugo pa me zanima, tudi kaj je z vašim odnosom do implementacije Evropske konvencije o filmski koprodukciji. Ta namreč v Sloveniji še ni implementirana, tudi vemo, da del srenja temu na nek način nasprotuje oziroma jo ne želi, ker prinaša določeno transparentnost v sistem in menim, da je tukaj potrebno nekaj storiti. Po drugi plati me zanima vaš odnos do producentske provizije, do meril za lastno udeležbo pri filmu in navsezadnje tudi do tega, kakšen naj bi bil status Viva filma. Ali tak kot je do sedaj ali mu planirate, predvidevate neko novo organizacijsko obliko.
To so pomembne stvari, ki bodo v veliki meri tudi definirale to filmsko področje. Eno od vprašanj, ki se je v prejšnjem mandatu precej pojavljalo je bil ta problem slovenske kinoteke. Tu ste se zelo angažirali, v enem obdobju tudi še kot predsednica nekega organa v tej slovenski kinoteki. Tudi iz tega je znan nek projekt, nek posel, o katerem je izdala mnenje tudi Komisija za preprečevanje korupcije in je to pogodbo, ki je bila podpisana s strani slovenske kinoteke oziroma menda celo pod vašo sugestijo, da je bila razglašena celo za nično, da je pa za projekt, v katerem je soudeležena firma, ki je v lasti, ki je v vaši družinski lasti, ali pa solasti.
To mislim, da je potreben nek odgovor na to temo. Po drugi plati je

91. TRAK: (JJ)

(Nadaljevanje) iz prejšnjega mandata nekako znano, da v svoji napovedi, ki smo jo dolžni poslanci oddati oziroma prijaviti svoje premoženje, niste prijavili vseh podatkov, ki so potrebni za potrebe Komisije za preprečevanje korupcije, pa me zanima, kako nekdo, ki je v tak projekt vpleten oziroma v take dve zadeve, ki se nanašata na kršenje slovenske zakonodaje, lahko kredibilno kandidira za pomembno funkcijo v izvršni oblasti, kjer se eksplicitno izvajajo zakoni.
Zelo pomembno področje, je področje medijev. Tu ste nekako predvideli posege na nekatera področja, tako na RTV področje, STA, potem imamo primere koncentracije na področju medijev, nekaj se je zgodilo že v mandatu pred našim mandatom, ko so bila izdana neka soglasja preko tistega limita, ki ga je zakon določal, mislim, da je kolegica Rihtarjeva bila takrat ministrica, ko se je to zgodilo, in pravzaprav na tem področju bo potrebno nekaj tudi narediti verjetno.
Zdaj, kar zadeva posege politike na to področje, so znani samo iz obdobja Rop-Pahor, to so bili edini taki znani primeri, kjer se je ta politika tudi dejansko pojavila v procesu vplivanja na medije, kasneje teh političnih vplivov na medijev ni bilo, ni bilo zaznati, ne glede na to, da je bila izdana ta novinarska peticija.
Gospa predsedujoča, jaz bi prosil za to, da se vzdržite česarkoli, tako kolegi poslanci, kot vi kot predsedujoča.
Zelo veliko je bilo v tej predstavitvi povedanega v zvezi umika politike iz organov, recimo RTV. Da bo prevzela oziroma se s tem ukvarjala civilna družba, pa me zanima vaš odnos do tega, recimo, da se, pa se lahko v tem istem mediju, v času predvolilne kampanje in morda še zdaj lahko pojavlja politik, s tem, ko mu civilna družba odobri neko oddajo in jo vodi. En tak primer je recimo skrita kamera na nacionalki.
Zanima me, kaj v zvezi od tega, kakšen je vaš odnos do tega samoomejevanja na tem področju.
Rekli ste, da je potrebno to medijsko zakonodajo spreminjati zelo previdno, tudi ob političnem soglasju in me zanima, kako boste to politično soglasje definirali, kot soglasje vseh, ki predstavljajo politiko v tem Državnem zboru ali kot soglasje naših oziroma vaših. Ker mislim, da je ta razdelava zelo pomembna.

92. TRAK: (JJ)

(Nadaljevanje) Tudi zanima me vaš odnos do petinskega dela politikov na področju medijev. To podpirate, ker petinskok delo mnogi med nami imamo zdaj ali bodo imeli in so že dali vloge za opravljanje petinskega dela, nekateri so tudi do sedaj delali na medijskem področju, pa me zanima ali je to tisto, čemur bi veljalo pritegniti in podpirati ali bi tukaj tudi nekako zadeve bolj omejili.
Eden od velikih problemov je, ne samo Lipica, ampak tudi Ljubljansko barje, ne samo na področju naravne dediščine, ampak tudi na področju kulturne dediščine. Tam so zaznani, so zaznana področja kulturne dediščine, pa me zanima, ali bi vi podpirali en projekt, da bi se en del, en ožji pas, en ožji koridor te dediščine, ki je verjetno zaznana na ljubljanskem barju tudi odprl in predstavil javnosti. Gre namreč za neka koliščrska naselja, ki so bila ugotovljena. To je zagotovo tam.
Kar zadeva DDV in ta zadeva, ki se nanaša na davek na knjigo. Zdaj, tukaj je le treba povedati, da so ta pogajanja o stopnji davkov z Evropsko unijo potekala do leta 2004. To se pravi, ves ta pogajalski proces, glede določenih rešitev na kulturi, na drugih področjih, so potekala v prejšnjih obdobjih. To kar imamo je samo realizacija tistega, kar je bilo na teh pogajanjih dogovorjeno. In jaz mislim, da ta pogajanja na tem področju, tudi glede na to, da je že takrat obstajala drugačna praksa v Evropi, da ta pogajanja na tem področju niso bila dobro izpeljana.
In morda še na koncu. Zdaj, približno osem let sva v tem državnem zboru oba. Tako, kot pri nekaterih naših poslancih je bilo tudi pri vas zaznati določene probleme do stališč, do drugačnih političnih stališč, do drugih oseb, do drugače mislečih, nekaj tega ste izdali in povedali ustno, nekaj ste objavili v slovenskih medijih in nekako imam občutek, da imate težave s tem samoomejevanjem do ljudi, ki so drugačni, ki drugače mislijo. Tudi v času, tik pred volitvami je izšel nek prispevek v nacionalnem časopisu, kjer ste se neke osebe lotili zelo osebno, ne po vsebini, ampak osebno. Pa me tudi zanima, zdaj kako kanite peljati to področje oziroma vaša ravnanja na tem delu, ko je potrebno dejansko v tej komunikaciji med ljudmi zelo veliko strpnosti, zelo veliko umirjenosti, kot se je potrebno marsikdaj tudi samoomeiti v svojih izjavah in v svojih zapisih. Hvala.

93. TRAK: (SB)

PREDSEDNICA MAG. MAJDA POTRATA: Hvala. Gospod Tanko je bil zadnji, ki je zastavljal vprašanje v tem drugem sklopu. Me je pa opozorila gospa mag. Andreja Rihter, da hoče repliko na to kar je gospod Tanko govoril. Izvolite.

MAG. ANDREJA RIHTER: Zelo kratko. Spoštovani gospod kolega Tanko, gre za izdano soglasje Ministrstva za kulturo za lastništvo oziroma dnevnika Delo. Prosim, če si lepo dobro pogledate takratno veljavno zakonodajo in datum izdane odločbe in boste videli, da je bila izdana točno po vsej pravno veljavni zakonodaji tistega časa in tistega datuma. To si prosim poglejte in potem vztrajate na svojih trditvah. Namreč, odločba soglasja je bil tudi sestavni del vse vaše dokumentacije, ki je zaokrožila po tem Državnem zboru, zato ne dvomim, da to dobro ne poznate in ne nazadnje tudi vaše trditve, namigovanja so zelo, zelo, bom rekla, ne na pravem mestu.

PREDSEDNICA MAG. MAJDA POTRATA: Hvala. To ni bilo tri minute. Zdaj pa dajem besedo kandidatki za ministrico, gospe Majdi Širca Ravnikar. Izvolite.

MAJDA ŠIRCA RAVNIKAR: Hvala lepa. Mag. Andreja Rihter, vprašali ste me glede prenosa financiranja muzejev na lokalno raven v okviru novega zakona. Marsikdo se spomni razprave tudi moje takrat, ko smo ta zakon sprejemali in dvomov, ki so bili izraženi pa tudi v strokovnih ne samo v zakonodajnih in izvrševalnih krogih, kako bo prišlo do mreže tako imenovanih pooblaščenih muzejev. Strah pa je izhajal iz tega, da normativi kaj so prav pooblaščeni muzeji in kaj ne niso dovolj jasno zapisani in da bo ta mreža zaradi teh novih prestrukturacij lahko ogrožena. Državna sekretarka oziroma zagovornica zakona je to zanikala, zdaj očitno preverjajo drugi, ko smo te dvome sprožali. Tako, da ustavna presoja očitno bo potrebno počakati. Ampak, prenos financiranja muzejev na lokalno raven pomeni nekdanjo že dolgo let trajajočo željo, ki je smiselna v trenutku, ko ne gre za ogrožanje sistema, ki je vzpostavljen in ki je dober. Jaz o tem sistemu govorim tudi večkrat, da je dober in da ga na nekaterih mestih se ne sme ogroziti, recimo z zmanjšanjem ali okrnitvijo pooblaščenih muzejev. Recimo zakon celo govori, da ti novi lokalni muzeji lokalnega tipa tako imenovani pooblaščeni bodo imeli rok trajanja, da se bodo morali vseskozi na novo potrjevati in hkrati biti odvisni od enega telesa, ki je čisto umetno, ustvarja znotraj nekega javnega zavoda zagotovo v Ljubljani, ki bo vse te vezi nekako vzpostavljal. Jaz se bojim tega vprašanja. Osebno mislim, da kar nekaj turbulenc lahko povzroči tudi konec koncev z novimi vsemi temi ustanovitvenimi akti in tako naprej, priznam pa, da nimam vpogleda kako ta sprememba se izvaja in poročila tudi ne. Začudilo me je, ko je prišlo do takšne odločitve kot je prišlo v

94. TRAK: (SB)

(nadaljevanje) primeru Blejskega otoka, osebno, govorim o osebnem stališču, se mi je zdelo, da obstajajo tudi znotraj določene zakonodaje v Sloveniji, ne samo vodne in drugi, pač neka določila, ki govorijo o tem kaj je državno in kaj ni, ampak jaz odločbe ne poznam, govorim samo o tem, da se je nekako pričakovalo, da bo prišlo do vrnitve cerkve cerkvi in tudi pripadajočega objekta. Z mojega poznavanja zakonodaje, in to seveda ni perfektno, vendarle sem umetnostna zgodovinarka, sem pa razumela, da se teren, ki je vezan na obalo na določeno območje, ne more prenašati v druge roke izven države, ampak kot pravim, kar se tiče denacionalizacije ostali so trdi orehi, jasno, in to na področju kulture še največ, tukaj v Ljubljani jih imamo nekaj in tisto kar lahko si vsakdo želi je, da se ti orehi smiselno terjajo na način čim bolj smiselnih zakonsko primernih rešitev, ko bo zadovoljen tudi javni interes predvsem pa dogovorov, ki ne bi okrnili kakšno dejavnost, ki se recimo zdaj dogaja v objektih, ki še ni padla odločitev ali bodo vrnjeni. Potrebno je pospešiti, ta vlada je na tem poskušala te premike narediti, kar nekaj rešitev v denacionalizacijskih postopkih je bilo narejenih, ampak mislim, da vsi se ne zavedajo kako problematični so primeri pri denacionalizacijah v določenih primerih.
Programi posebnega pomena. Prej sem dejala, da je zelo smiselno čim prej odpreti javno razpravo na poročila sveta za radiodifuzijo, ki govori ali celo predlaga neke spremembe na tem področju. In ta javna diskusija je nujna tudi zaradi definiranja programov posebnega pomena menim, da ker so posebnega pomena morajo ohranjati pomoči, se pa strinjam, in če že odgovorim na vprašanje, ki je bilo kasneje postavljeno, da se bodisi pomoči finančne znotraj tako imenovanega državnega financiranja medijev morajo dogajati na transparenten način, na način da so zagotovljene analize ne samo kam gre ta denar, zakaj gre tja denar in kako je bil porabljen, ampak ali ima učinek tisti zaradi katerega se je država odločila, da so takšni programi potrebni pomoči. Teh analiz ni. Pogrešam, osebno jaz jih pogrešam, so neke evalvacije, so neka preštevanja koliko je kakšen članek, kolumna in tako naprej bil levi, desni in tako naprej, ampak vpogleda v tem kaj pomeni za programe ne samo posebnega pomena tudi druge študentske in tako naprej, pomoč države oziroma ali dosega zaželene učinke in ali so potrebne mogoče druge oblike vzpodbude, večje, manjše ali drugačne, pa tukaj to manjka. In teh raziskav, ki jih celo mimogrede zakon določa, gospod Grims, in se jih je potem končno začelo pisati, teh raziskav je potrebno narediti čim več in

95. TRAK: (SB)

(nadaljevanje) jih potem soočati ali je ta način res optimalen.
Gospod László, spomeniški zavod za Prekmurje. Jaz osebno mislim, da vaše sugestije so na mestu, da je potrebno tako kot za eno ali drugo manjšino absolutno skrbeti. Kot sem gledala programe sedaj so dopolnjeni še s financiranimi razpisi na uradih dodatni, ne samo na ministrstvu in tukaj tako rekoč nimam kakšnih posebnih pripomb razen tega, da velja čim bolj izpostavljati še dodaten dialog, krepiti to idejo o prevodih se mi zdi absolutno smiselna in o specifiki tega področja, ki se ne more enačiti z res drugimi javnimi zavodi.
Avtorske in sorodne pravice, o katerih sprašuješ Ljubo. To, da koalicijski sporazum in tudi velik del moje pozornosti gre k vprašanju avtorskih sorodnih pravic, četudi le-to sede ali gre enemu drugemu ministrstvu intelektualna lastnina oziroma avtorske in sorodne pravice pripadajo uradu za intelektualno lastnino, ki je organiziran znotraj Ministrstva za gospodarstvo, ampak v bistvu se dotika dejansko še v največji meri kulture. In neka logika je, da bi pravzaprav, če že gledamo razreze ministrstev, mora biti res celo ta urad oziroma vprašanje avtorskih sorodnih pravic in intelektualne lastnine je najbolje, da bi se reševalo na Ministrstvu za kulturo. Ampak, glede na to, da poudarjamo vse, da se ministrstva ne morejo gledati za zidovi, ampak znotraj povezovanja, smo tudi v tej koalicijski pogodbi v bistvu drezali v druga ministrstva tako Ministrstvo za visoko šolstvo in znanost kot v Ministrstvo za šolstvo, šport in mladino. Osebno menim, da je potrebno preseči ne najbolj produktivno dogovarjanje na področju avtorskih in sorodnih pravic znotraj obstoječih institucij, tukaj je bilo danih ogromno pobud ne samo znotraj političnih, ampak tudi strokovnih vrst. Kakšen bo izplen teh dogovorov težko rečem, ali bo prišlo do redefinirarnja organa, ki se ukvarja s poplačili avtorskih, če tako lahko rečem, in sorodnih avtorskih pravic še posebej na področju glasbe, to se pravi SAZAS-a, ali bo prišlo do drugih rešitev težko rečem. Osebno imam neke poglede, ampak vsi ti pogledi so potrebni križanja tudi drugih pogledov, neprimerno pa je, da je toliko neizpolnjenih pravzaprav tudi dejanj, recimo sam javni zavod RTV Slovenija ima velike

96. TRAK: (SB)

(nadaljevanje) dolgove tukaj. In vprašanje je, če znotraj društva porabnikov in ne samo uporabnikov, ampak tudi samih ustvarjalcev se križa dovolj dobrih rešitev. Glede na to, da je prišlo do toliko nezadovoljstev in protestov, celo tihih štrajkov, kot veva, potem očitno je potrebno to spremeniti ali izboljšati ali pa vsaj detektirati še kakšno boljšo rešitev, ki jih tujina pozna. Jaz ne govorim, da je boljša rešitev to, da je več društev ali pa več teh oblik organizacije ali da se mora ta organizacija spremeniti v kaj drugega kot je društvo, ki je mogoče premalo transparentno, ali da je potrebno tarife drugače določati, to mora pristojni ali pa tisti, ki se bodo lotili tega problema tudi znotraj strokovnih vrst močno razmisliti.
Cerje, gospod Klavora. Cerje je projekt Državnega zbora pravzaprav. Tisti, ki imate v spominu kako se je poskušalo priti do spomenika, ki je bil takrat posvečen na nek način tistim prvim, ki so se uprli fašizmu na Primorskem, Tigrovcem vemo, da je šlo za pobudo nekaterih poslancev v Državnem zboru. Pobuda je dobila v tem prejšnjem in še pred prejšnjem mandatu podporo, morebiti tudi zaradi tega, ker je bila toliko motivirana s tem, da se ta spomenik zgodi je prišlo včasih do nejasnega odgovora kaj bo točno oziroma kako bo na koncu ta spomenik, ko ga je bilo potrebno napolniti z vsebino izgledal, ampak sami opozarjate o drugih problemih, ki so zdaj vezani na Cerje, to se pravi na interpretacijo, interpretacijo kdo, kako, kaj je bilo in zakaj. Jaz upam, da bo to vprašanje čim prej rešeno tudi upam, da se ta spomenik, ki je s pomočjo tudi lokalnih virov prišel tako daleč, dokončan, je lepa, primerna in bo še bolj bogata točka, če bo mirno rešena. Vsekakor pa ta pobuda, ki je prišla iz vrst poslancev je

97. TRAK: (SB)

(nadaljevanje) imela bistveno boljši konec in tudi primernejši konec kot tista, ki je prišla tudi kasneje in gre v smeri izgraditve letališkega muzeja na Primorskem, ki se ni realizirala in osebno mislim, da je tudi prav, da se ni, ker je bila vprašljivo postavljena oziroma ni bilo jasno ali je lahko ta prostor sploh zmore ali ne.
Zakon o varovanju kulturne dediščine je bil, drugič že ponavljam danes, v samem procesu sprejemanja postavljen v velikih točkah pod vprašaj. Recimo tudi v tisti točki, ki dopušča, da se določen arheološki ali spominski objekt, spomenik samovoljo pravzaprav brez kakršnihkoli varovalk na željo ministra umakne in ob nekih izravnalnih ukrepih podre. To je lahko strokovno in sicer zelo vprašljiva rešitev, ne lahko, je vprašljiva rešitev zaradi tega, ker pomeni, da določenih varovalk zgodovinskega, kulturnega in naravnega pomena ne upošteva. V tem smislu mislim, da bi ga bilo potrebno popraviti na tej točki, da se ne računa samo na neko osveščenost ministra, ki tega načina se ne bo poslužil zaradi neke osveščenosti ali logike, da bo pridobil vseeno stališča stroke in pristojnih služb ali se to lahko naredi ali ne, drugače je to zelo lahko drzna in zelo lahko nevarna stvar.
Pri kulturni dediščini marsikaj mogoče ni dovolj, marsikdo z njo trguje. Jaz nisem razumela, da sicer ta zakon bi dopuščal to kar sami navajate oziroma sklepate, da bi prišlo do enega trgovanja pod mizo in neupravičenega prenosa kulturnih spomenikov, objektov in zaščitene dediščine izven Slovenije, tukaj se konec koncev soočamo z evropskimi pravili igri v ustoličenju v konvencijah, v dogovorih tako da ta stvar ni tako enostavna, da bi se sedaj kar nekaj lahko trgovalo nenadzorovano, to nedvomno, je pa res, da to marsikdo rad počne in da se je tukaj poskušalo že marsikaj kdaj narediti kakšne prekrške, inšpekcijske službe so šibke oziroma šibke v smislu, da so podhranjene, pa ne samo inšpekcijske službe za varstvo kulturne in naravne dediščine, ampak tudi medijev in ta oddelek je potrebno okrepiti, če me že sprašujete o temu kaj bi na tem področju naredila.
Gospod Tanko. Jaz bi imela še daljše odgovore, pa priznam nimam občutka dovolj za čas ali pa je preveč stvari, ki bi jih rada povedala, mogoče niti niso toliko zanimiva, ampak se mi zdi korektno, da jih, tako, da ne mi zameriti dolgih odgovorov. Sama osebno mislim, da so prekratki in da ostajate nezadovoljni, ker vam ne povem morebiti več kot je

98. TRAK: (SB)

(nadaljevanje) potrebno, ampak priložnosti bomo imeli še. To, da imam dolge odgovore pomeni, da bom lahko zgolj samo učinkovita ne pa neučinkovita kot pravite vi, zaradi tega, ker dolg odgovor pomeni soočati več plati nekega problema, jaz jih vedno soočam pa ali gre za amandma ali gre za zakon ali gre za knjigo ali gre za vprašaje, ki se znotraj stvari s katerimi se ukvarjam pojavi pred menoj. Samo tak način se mi zdi smiseln, da lahko soočaš številne plati, da ne padeš, se opravičujem, takoj na prvi odgovor, ampak da kombiniraš različne vidike. To je učinkovitost. Po tej logiki, po vprašanju mojih tehtanj ene in druge rešitve, po tem se učinkovitost tudi meri. Ni v kulturi vse slabo, nikoli nisem tega rekla. Opozarjam pa na tiste segmente kjer je lahko boljše ali kjer je lahko drugače, ali kjer nas čas sili, da je drugače zaradi tega, ker nekaj nismo včeraj videli kar se nam je zgodilo. Ni res, ni slabo, Slovenija ima določene stvari tudi s socialnega vidika urejene včasih boljše kot kakšna druga država. Moj prijatelj znani umetnik, ki živi v Madridu in je ta trenutek ali zbolel nima istega socialnega ali zdravstvenega skrbstva, ki mu nudi država, kot ima naš umetnik in hvala bogu, da je tako, da to Slovenija ohranja in upam, da bo ohranjala in prav je, da ohranja še naprej, vsi vemo, da je kapital ali karkoli ali kakšen drug segment vplival na rahljanje nekih določenih zaščit, ki veljajo pri nas in ki jih nismo odpravili in prav je, da jih nismo odpravili, čeprav mogoče kdo misli, da preveč dišijo po nekem socializmu.
Res je, pri področju samozaposlenih je gospod minister Simoniti izboljšal z ukrepi, ki ste jih sami navedli, ampak, če bi bil prepričan, da je to kar je naredil že dovolj, potem ne bi ustanovil posebne skupine, ki naj bi se ukvarjala ali se je mogoče že začela ukvarjati z vprašanjem boljših možnosti za samozaposlene na področju kulture. Zaveda se, da je to potrebno, samozaposleni vedo ne samo.../oglašanje iz kopi./.. ja, ampak recimo gospod Bručan pa ni, ko je bil minister za zdravje, jih ni niti sprejel, čeprav so pisali analize in s svojimi željami poskušali poseči, da se ne bi zgodilo in to kar se je obetalo in deloma potem celo zgodilo. Tako, da mislim, da je potrebno s to skupino delati naprej

99. TRAK: (JJ)

(Nadaljevanje) in poiskati tudi za samozaposlene, vsi vemo, da je to ogromen segment ustvarjalnega potenciala v Sloveniji, poskrbet, da se ne zgodi nekaj, kar mogoče danes se še ni, ampak lahko v prihodnosti pa s tem, ko so odvisni od trga, ko če zbolijo oni, nimajo nadomestila, medtem ko tisti, ki je v javni službi ima in tako naprej. Ves čas.
Glede slovenskega jezika, večkrat smo govorili, v programih, različnih tudi zapisali, tudi v odboru moje politične stranke, Stranke Zares, da velja upoštevati, da smo za trdnost, ne pa trdost jezika. In spoštujem in podpiram vse ukrepe, ki so znotraj koalicijskega sporazuma vnešeni, tudi kar se tiče raziskav, kar se tiče slovarja in kar se tiče pozornosti knjigi in jeziku in mogoče je potrebno še enkrat premisliti tudi zakon ali kaje ga dopolniti, resolucijo, ki smo jo sprejeli o jeziku. Jaz moram priznati, da mi ni bilo najbolj po godu, da se je resolucija ukvarjala s takimi, na prvi pogled zelo drobnimi vprašanji, recimo ali je potrebno pri radijskem predvajanju tujega jezika, ko imate recimo poročilo iz tujine, prenesti, skrčiti tisti prostor, ki je med tujim jezikom in tistim, ki je sinhronizirani prevod. Tudi o tem, s takimi vprašanji smo se srečevali, ki mislim, da jezika ne jemljejo dovolj fleksibilno. Zakon je treba spoštovati in čim bolj nadzorovati, ne samo v točkah, ko se sankcionira nek naslov, nekega teksta v časopisu, ampak tudi tam, kot je bilo rečeno, kot ste sami dejali, da so kakšna imena in tako naprej ne v skladu z zakonom.
Mestna jedra. Seveda v zakonu o tako imenovanem kulturnem tolarju, pa tudi sicer, se mestna jedra z vidika ohranjevanja njihove kulturne dediščine identitete še naprej financirajo, po ključu, ki gredo potem na razpisne komisije in tako naprej. Ni razloga, zakaj ne bi bilo.
Parkirišče pod tržnico sicer ni vprašanje, ki se ta trenutek dotika Ministrstva za kulturo, dotika se nekaj drugih vprašanj, ki so vezani na Plečnika, saj vprašanje stadiona za Bežigradom in pozidave tam. Osebno, govorim osebno, če me že vprašate, ampak nismo tukaj zato, zato bom kratek odgovor dala, jaz mislim, da parkirišče pod tržnico, če se zgodi, je koristno zaradi tega, ker bo nadgradilo bivanje, pretočnost, usluge, povečalo celo pretočnost v mestu, v kolikor ni niti malo ranjeno tisto, kar nad asfaltom tam. To se pravi celotna Plečnikova arhitektura, ki kot razumem, ampak se opravičujem, jaz govorim samo o branju in o prisotnosti informacij v medijih, niso ogrožene. Je pa res, da nekaj časa bi to bilo zaprto in tudi je res, da rešitve, ki so vezane na prenos možnih parkirnih hiš pod grad, kot razumem, analiz niso jim naklonjene, glede strukture zemlje in tako naprej.
Beograjski arhivi. Ne vem sicer katere arhive vi menite, ali tiste, ki so vezane na sukcesijo in bi pomenile, da bi moral najbrž direktor slovenske kinoteke poskrbeti tudi za pogajanje okrog sukcesij za filme, ki so ostali v Beogradu, pa bi morali biti v Sloveniji.

100. TRAK: (JJ)

(Nadaljevanje) Vemo namreč, da je prav zaradi tega, ker niso bili vrnjeni filmi, ki so se stekali v Beograd v beograjsko kinoteko, govorim o vseh filmih, tudi o dokumentarnih in dokumentih, da zaradi tega imamo, smo dobili v Sloveniji najmlajšo kinoteko na svetu. To se pravi, taka kinoteka, ki je začela iz nič, ker pač te sukcesijski pogovori niso bili narejeno in tudi ni mi znano, da bi bili v tem zadnjem času kaj boljše izpeljani. O teh arhivih govorim. Če pa govorimo in že sprašujemo o arhivih, jaz bi rada videla, da ne bi se samo iz Beograda razčistili arhivi, ampak tudi tisti, ki so v Moskvi ali pa kje drugje. Mislim, da je čas, da kakšna vprašanja, ki so še zmeraj morebiti predmet zaprtih prostorov, morajo obiti odprte.
Članarine. Se strinjam z vami. Izpad tistih sredstev, ki nastanejo pri knjižnicah, s tem, ki jih prinašajo članarine, bo, sicer ne prevelik oziroma količinsko to niso veliki izpadi, ker članarine v knjižnicah, članarin v knjižnicah so v veliki meri oproščeni invalidi, študentje, dijaki, eno podjetje. Recimo, gre za eno članarino sto ljudi in tako naprej. To ni nek velik izpad. Osebno menim, da bi lahko ostali, ampak tudi to je lahko ukrep bolj pretočnega obiskovanja knjižnic, večje dostopnosti. Res je, nekatere države to imajo in mislim, da če bo Slovenija se tudi za to odločila, je v redu, ampak ob temu, da se mora odločiti tudi za večji nakup izvirne literature in za knjižnično nadomestilo. To nedvomno.
Filmske koprodukcije. Osebno zagovarjam, govorim osebno, ne odgovarja finančni minister na tem mestu, ampak nekdo, ki ima rad film in ki bi rad videl, da bi se koprodukcija okrepile tudi v Sloveniji. Zagovarjam rešitev, ki jo je uvedel recimo Luksemburg, pa tudi Češka. Zakaj je Spilberg prišel snemati v Prago? Najbrž ne samo zaradi tega, ker je vezan na Prago, ker je tam nekoč študiral, ampak tudi zaradi tega, ker so tam uvedli princip teh vrnitev davčnih investicij in s tem spremenili kinomatografijo v eno najbolj, ne najbolj, ampak zelo donosnih dejavnosti. Ali si lahko tudi Slovenija to privošči, je vprašanje. Jaz bi rada, da bi tukaj nosilci vseh služb, ne samo sklada trenutno, ampak tudi Viva filma poskrbeli za to, da bi prišlo do čim več odprtih prostorov, tudi s tujci, ne samo na način, da Slovenija vlaga v koprodukcije in si s tem dobiva partnerja v tujini, ker vemo, da brez trojčka ne gre, tudi v Evropi, ampak, da bi prihajali tudi bolj ambiciozni projekti.
Gospod Tanko, smo naprej. Jaz se oproščam, ampak gospod Tanko pravi, da preveč govorim, ampak toliko vprašanj ste mi postavili, ... da vam lahko odgovorim.
Kakšen odnos imam do javnega zavoda Viva film? Ne gre za moj odnos, ampak gre za tisto, kar je zapisano v nacionalnem programu za kulturo v prejšnjem roku trajanja njegovem in v novem. To pa to, da se tehnične službe oziroma tisti servis, ki ni običajno v domeni države, prenese na bolj fleksibilne načine upravljanja.

101. TRAK: (DAG)

(Nadaljevanje) Ali je Slovenija že iznašla te prave načine, ne vem, ampak zgodili se v primeru Viba filma niso. Jaz sem podpirala tisto, kar sem večkrat slišala oziroma ko je bil minister vprašan ali pa ko sem mu tudi sama postavila kakšno poslansko vprašanje, razmišljanje, da bi se ohranil večinski delež države in kombiniral še z neko drugo obliko. Ampak to, kar poudarjam, je, da ni države v Evropski uniji in najbrž tudi drugje, ki bi ohranjala tehnični servis, se pravi, kamere, prostore, montažne mize in tako naprej v rokah države. Tisti še zadnji, ki so bili, so to naredili drugače. Če se bomo manjkrat soočali z analizami, da je to za državo bolj primerno, se pravi, da je bolje, da da tistega nekaj denarja za vzdrževanje javnega zavoda, bolj primerno, kot da ima drugo obliko, potem naj ostane tako. Samo dobro bi bilo, da bi ta dokaz imeli v rokah in potem pustili tako, kot je, sicer pa ne.
Pri slovenski kinoteki gospod Tanko pravi, da tu ste se zelo angažirali, ne le v prejšnjih mandatih. Tu ste se zelo angažirali, ja, in tako naprej. Gospod Tanko, jaz se nisem angažirala samo v enem mandatu, jaz sem se angažirala glede vzpostavitve slovenske kinoteke, delovanja, njenega statusnega preoblikovanja, rešitve prostorskih vprašanj v enem mandatu. To počnem še od takrat, ko sem bila na RTV Slovenija. To počnem tako, da sem pihala na dušo, da naj se te stvari uredijo, tako nekdanji županji Viki Potočnik kot kasnejši županji Danici Simšič, kot kasnejšim vsem, ki so lahko karkoli upravljali. V bistvu je to kalvarijo imel čast zaključiti tudi z dejstvom, da je gospa ministrica Rihterjeva pustila mu vse v rokah, to se pravi, denar, zavezo, sporazum in tako naprej, gospod Simoniti. In je to naredil. Na žalost nek dan ali po nekaj dnevih, ko je umrl tisti človek, ki si je pač tu polomil noge, želodec, zdravje in živce, da je vzpostavil nekaj, kar je bilo za Slovenijo, kot sem prej rekla, najmanjša kinoteka na svetu - iz nič narediti nekaj.
In da je ta projekt bil moj projekt, s katerim sem se okoriščala. Jaz sem vesela, da končno enkrat lahko preberem to, kar vsi veste oziroma kar vsi, ki so dobili ta dopis, se pravi, pristojni organi, so prebrali. Gre za dopis, da pogodba oziroma delo ni nično oziroma da v tem projektu nisem bila tista, ki bi kot predsednica sveta vplivala in imela odločilno moč in vlogo na izbiro ponudnika v primeru renoviranja slovenske kinoteke, ki se je zgodila s tem, da je ni delal moj mož. Moj mož je na srečo kot profesor oziroma diplomirani arhitekt in Prešernov nagrajenec - me veseli, da je v tem mandatu dobil ključne projekte za njega, za arhitekta, hočem reči, ključne projekte, sodno palačo in tako naprej. Medtem ko, recimo, v mojem mandatu, ki so ga vodile druge, vi bi rekli leve stranke,

102. TRAK: (DAG)

(Nadaljevanje) seveda ga ni. Tako da ni vstopil v kinoteko, jaz mu nisem nič "zrihtala", mi ni bilo treba nič "rihtati". Niti vedela nisem, drugače ne bi naslovila vprašanja sama na Kosovo komisijo. Ampak imam odgovor, prav je, da si ga enkrat preberete. Gre za sporočilo direktorja Slovenske kinoteke pristojnim službam, tako komisiji za preprečevanje korupcije kot najbrž tudi ministrstvu in ostalim, da ta posel ne meče tako rado slišane slabe luči meni na rame.
Kar se tiče soglasja h koncentraciji lastništva. Aja, to je gospa Rihterjeva že odgovorila. Hotela sem poudariti to vprašanje tudi sama. Se spomnim, da je bilo soglasje enemu lastniku za lastništvo v časopisni hiši Delo dano leta 2003 po zakonu. Me veseli, da smo kasneje skozi zakon o medijih popravili tisti del, ki pomeni večjo zaostritev - tega se, gospod Grims, spomnite, da smo vas podpirali. Konec koncev je bil to še predlog, ki ga je naredila prejšnja vlada, pa ga ni utegnila realizirati. In smo podprli ta del, ko je pri koncentraciji lastništva potrebnih več varovalk, ne samo enega urada, urada za varstvo konkurence, ampak tudi agencije za trg vrednostnih papirjev. Ne vem pa, če se je 2003 to zgodilo, zakaj pač zdajšnja vlada, se pravi, do leta 2008, ni tega revidirala; lahko bi, če je bilo tako sporno.
Ne bom odgovarjala, kaj pomeni to, ali se lahko na televiziji pojavi politik. Ne bom odgovarjala, ali lahko politik dela, nastopa na televiziji. Drugi del vprašanj ni moja skrb. Zakon je jasen, ustava tudi na tem področju.
Ali bi razstavili na Barju kolišča. Zdaj ne vem, katere projekte imate v mislih. Če ga je treba razstaviti, absolutno, ga popularizirati. Ja, raje kolišča kot letališče, ki naj bi se zgodilo.
Razprava o davkih. Gospod Tanko, res je, razprava o davkih je zaprta, pravite. Potekala je do leta 2004, ko smo vodili ključna pogajanja. In takrat, pravite, da je Slovenija preveč popuščala. To je relativno. Vprašljivo je, ali smo popuščali ali bi ostali pred vrati, če kakšne stvari ne bi uredili v hitrejšem času ali pa v bolj poglobljenih dialogih, kot so mogoče to lahko naredili drugje. Ampak ni res, da je zaprta. Člani odbora za evropske zadeve se boste spomnili, nedavno tega smo imeli na mizi vprašanje, ki so ga sprožile nekatere članice Evropske unije in dale pobudo, da bi za določena področja kulture prišli do oprostitve davka, DDV oziroma še drugih dajatev. In šlo je za vlaganje v obnovo spomeniških, arheoloških in drugih ostalin, pa za vlaganje za renoviranje kulturne dediščine v smislu gradov, meščanskih jeder in cerkva. In če bi Slovenija - to je pač proces, saj imamo pravico v Evropi kaj sprožiti, dobiti odgovor in dajati pobude. Tu smo na žalost preveč papeški in tega ne delamo. Ampak tudi takrat, ko smo povprašani in gre za vprašanja, ki bi nam bila zelo, zelo koristila. Recimo to, da bi podprli idejo o tem, da bi bile davčne olajšave pri tistem segmentu, ki nas najbolj tišči, o gradovih ste pač že prej govorili in o tem.

103. TRAK: (DAG)

(Nadaljevanje) Ne, Slovenija je rekla ne. Vlada je rekla ne, ne bomo delali izjem, in tako naprej. Hočem reči, da nikoli ni zaprt dialog. In da je ta pobuda, ki smo jo dali, dali zaradi tega, ker jo lahko damo, ker hočemo povedati, da obstajajo razlike med eno in drugo članico in da vendarle imamo v tej Evropi tudi kaj pravic, želja in mogoče lahko tudi kaj vprašamo. Tako da ni zaprto. In če smo se kaj narobe izpogajali, lahko popravljamo in lahko se vključimo v te procese, za katere imamo vso pravico in smo pravzaprav tudi odgovorni za to.
Ali sem še kaj pozabila odgovoriti?

PREDSEDNICA MAG. MAJDA POTRATA: Hvala, gospa Širca. No, zdaj ste po času izenačeni s predstavitvijo prejšnjega ministra, pomeni tri ure in pol. Pred nami je še zadnja skupina tistih, ki želijo zastaviti vprašanja, in vam bomo dali še priložnost odgovoriti. Na razpravljavcih pa je, koliko časa si vzamejo za to. Svoje stališče do tega sem že davno tega povedala. Izvolite, gospa Irgl.

EVA IRGL: Najlepša hvala za besedo. Spoštovana kandidatka za ministrico za kulturo! Bolj ali manj so moji predgovorniki zastavili že skorajda vsa ključna vprašanja. Sama bi šla zato malce v drugo smer oziroma nadaljevala tam, kjer je zaključil kolega Tanko.
V svojem uvodu ste dejali, da kultura pod vašim vodenjem ministrstva ne bo ideološko razdvajala. In še, da je pomembno vključevanje sogovornikov in ne izključevanje. S tem se seveda vsi za tem omizjem zagotovo strinjamo. Dejstvo je, da kultura mora biti resnično taka, da ne razdvaja ideološko ali kako drugače. Predvsem pa mora biti taka, da ne žali posameznika ali pa neke skupine. Se pravi, da ne zasmehuje posameznika, ki drugače misli, drugače razmišlja. In prav zato me, spoštovana kandidatka za kulturno ministrico, zanima naslednje. Glede na to, da ste bili kot poslanka prepoznavni po izjemno ostrih razpravah - s tem seveda ni nič narobe -, včasih tudi z zelo nestrpnimi opazkami do tistih, ki niso delili morda enakega mnenja z vami, me zanima, kako si vi osebno predstavljate kulturo dialoga z drugače mislečimi kot bodoča ministrica za kulturo. Zanima me, ali boste morda na tem položaju manj, se bom izrazila, nestrpni do vseh, ki ne razmišljajo tako kot vi. Pred leti ste bili zelo prizadeti zaradi zdaj že znamenite izjave nekdanjega poslanca o pregledu, vemo česa...

PREDSEDNICA MAG. MAJDA POTRATA: Prosim, če bi se vzdržali teh komentarjev, ker to so eklatantni primeri širjenja sovražnega govora in nenehnega opozarjanja na stvari. Mislim, da imamo tu pred sabo kolegico poslanko ta hip še, ki se natančno zaveda vseh teh stvari, tudi vaših izjav, gospa Irgl, v zvezi s tem, pa prosim, če bi ji zastavljali vprašanja, ki se na njeno vodenje resorja ministrstva za kulturo nanašajo. In prosim, če bi nehali drezati v rane, ki bolijo.

EVA IRGL: Jaz ne drezam v rane, ki bolijo, kajti če bi mi pustili, da bi do konca povedala, bi povedala, da

104. TRAK: (DAG)

(Nadaljevanje) kljub prizadetosti, ki je bila vsekakor upravičena, glede te izjave, je gospa kandidatka za ministrico pač po mojem mnenju nadaljevala s popolnoma enakim nivojem izražanja, ki po mojem mnenju pač ne pritiče bodoči ministrici, še najmanj pa kulturni. Želela bi povedati namreč naslednjo izjavo, ki ste jo izrekli pred volitvami: "Razlog je v presenečenju, da lahko obramboslovec, človek iz marmorja, popolnoma aseksualno bitje, ki bi mu človek pripisal erekcijo le v primerih, ko se mu izlije jeza, ne pa ljubezen do drugega, sposodi misli režiserja, ki ni iz njegovega miselnega kotla." To je bila vaša izjava o nekdanjem predsedniku vlade, gospodu Janezu Janši. Pa me zanima, ali se vam osebno zdi takšno izražanje primerno za bodočo kulturno ministrico in ali si vi sami predstavljate na tak način kulturo, ki pač ne bo razdvajala in ne bo žalila.
Naslednje vprašanje, ki me zanima, je, ali smatrate, da je bil sežig križa na Obali pred leti umetniški izraz, je bila to neka svoboda umetnika ali je morda po vaše šlo tudi za skrunitev simbola krščanstva, ki ga spoštuje ves svet, ljudje in tudi večina Slovencev.
Zanima me tudi, kako odgovarjate na dejstvo, da je skupina Strelnikof dala v naročje Brezijanski Mariji podgano namesto otroka in če se ne motim, ste to celo, vsaj tako so objavili nekateri mediji, imeli obešeno tudi v pisarni. To me niti tako ne moti, zanima me vaše nadaljevanje kot bodoče ministrice. Ali boste še naprej vsaj simbolno morda podpirali takšna umetniška izražanja, se pravi, izražanja, ki pač nekatere skupine ljudi in posameznike tudi žalijo, žalijo njihova prepričanja in tudi njihova čustva.
In še zadnje vprašanje, ki je vezano na medije. Dejali ste, da želite spremeniti zakon o RTV Slovenija, kar lahko glede na vaše razprave v preteklosti tudi prevedemo, da se želite vrniti nazaj s tem zakonom v stare tirnice, pa čeprav so se ljudje na referendumu jasno opredelili za novi zakon o RTV Slovenija. Pa me zanima, kako si vi predstavljate jasno izraženo voljo ljudi na referendumu. Smatrate, da ta morda za vas ni obvezujoča oziroma za vas ne velja in jo boste zato preprosto, bom kar rekla, ignorirali?
To so moja vprašanja. Seveda pa verjamem, da boste izvoljeni oziroma boste tu dobili potrditev odbora za kulturno ministrico. Želim, da boste dobro delali na tem kulturnem ministrstvu.

PREDSEDNICA MAG. MAJDA POTRATA: Besedo dajem gospodu Antonu Colariču. Izvolite.

ANTON COLARIČ: Hvala lepa, gospa predsednica. Gospa kandidatka! Na večino vprašanj, ki sem jih mislil zastaviti, je bilo že odgovorjeno, tako da ne bi prav širil te razprave.

105. TRAK (VI)

(nadaljevanje) Me pa zanima zadeva, o kateri je bilo delno danes sicer že omenjeno, in sicer kakšno je vaše stališče do prenove ali obnove določenih kulturnih zadev v Ljubljani, mislim na Kolosej in stadiona. Prej smo se dotaknili tržnice, vendar ti dve zadevi sta v postopku in me zanima kakšno je vaše stališče o tem.
Še ena zadeva. Odnosi med Mestno občino Ljubljana in tudi kulturnim ministrstvom so bili v zadnjem obdobju razrahljani, če lahko uporabim mil izraz, pa me zanima kako si predstavljate boljše odnose v vašem obdobju, še posebej, ker ne smemo pozabiti, da je Ljubljana prestolnica v kateri ima sedež večina kulturnih institucij in tiste, ki so lokalnega pomena, druge državnega in seveda je dobro, da so ti odnosi normalni in taki, da so v čast tako prestolnici kot državi. Hvala.

PREDSEDNICA MAG. MAJDA POTRATA: Hvala, gospod Anton Colarič. Sedaj dajem besedo gospodu mag. Branku Grimsu. Izvolite.

MAG. BRANKO GRIMS: Lep pozdrav vsem! Še posebej gospe kandidatki. Danes je tu v njeni prijetni vlogi, kajti zagovarja koalicijsko pogodbo, tako kot pač je. Ta koalicijska pogodba je na nek način cvetlični vrt brez konkretne vsebine, brez konkretnih obljub, razen samo v treh primerih, ki se jih bom dotaknil malo kasneje. Zanjo je značilen tudi deficit nekaterih vrednot. V njej, recimo, ne boste našli vrednote domoljubja ali pa pravičnosti, čeprav sta za mene to izjemno pomembni vrednoti. Toda, to bi v tem trenutku pustil ob strani. Kajti, če iz političnega jezika preveden tole v Slovenščino kar piše v koalicijski pogodbi, gre za globoko nedemokratičen dokument, ki se dotika tudi področja o katerem danes govorimo. Namreč, edine tri konkretne napovedi, ki so v tej koalicijski pogodbi so napovedi norčevanja iz volivcev in izničenje referendumskih izidov kar treh referendumov. Glede oplojevanja zdravih samskih žensk, glede tako imenovanih izbrisanih, ki to niso. Mimogrede, to je tudi edina točka, kjer boste našli točno določen rok in opisano ravnanje za dosego cilja, ki je zapisan v koalicijski pogodbi, med tem, ko mimogrede o kakšni krizi in odgovori gospodarstva na to ne boste našli nobene konkretne napovedi. No, ampak to puščam ob strani. Kajti tretji referendum, ki se ga dotika in katerega izničenje je napovedano je referendum o zakonu RTV Slovenija. Tukaj ne gre za neko nadgradnjo, za to, da bi se šlo v smer BBC-ja, kot smo lahko slišali, očitno neresnične volilne obljube, kajti po ureditvi in izvolitvi organov BBC-ja je to sorazmerno blizu temu, kar imamo v tem trenutku in kar so tudi ljudje potrdili na referendumu. Ampak gre za vračanje, po domače rečeno, na Kocijančič televizijo. Zakaj je tak problem z vidika demokratičnosti? Ni samo naša izkušnja taka kot smo jo imeli, da sta se potem dragi Borut in dragi Tone kregala kateri bolj obvladuje tisto televizijo. Danes sta itak oba skupaj, tako da ne bi bilo nobenih dvomov več. Če se vrnemo nazaj na prejšnji zakon oziroma to ureditev preko civilne družbe, ampak enako izkušnjo ima tudi Nemčija. Namreč, edina televizija, ki je meni znano, da ima res eno podobno ureditev kot se sedaj napoveduje, to je pač preko tako imenovane civilne družbe, ki sama sebe voli, je v eni od nemški televizij. Ampak to je zanimivo, da tisti zakon, ki je to uzakonil je bil predmet tudi ustavne presoje. In takrat je bil potrjen na Ustavnem sodišču, da je tudi to lahko ustavna rešitev in ta zakon je potem veljal. Ampak predsednik nemškega ustanvega sodišča, točno tisti .../Nerazumljivo./, ki je takrat vodil v tem času, legendarni sodnik, ki ga citira vsa pravna znanost cele Evrope je nato kasneje skrušeno priznal, da če bi vedel kako se taka ureditev izrodi nikoli, nikoli ne bi več glasoval za ustavnost take ureditve. Citiram zakaj ne. Zato, ker kot je povedal predsednik ustavnega sodišča Nemčije, "na ta način prodre politika globlje in si polasti medij globlje in bolj kot v primeru katerekoli druge rešitve." Namreč, zaradi tega, ker postane njen vpliv netransparenten, ker vpliv ostane, še naraste. Samo zaradi netransparentnosti ni jasne odgovornosti. In iz tega izhaja ta globoka nedemokratičnost. Očitno vam gre za ponovno vzpostavitev sistema, ko z enkratnim izglasovanjem z izborom tistih elementov civilne družbe opredelite kdo bo tam sedel v resnici in si na ta način zagotovite trajen političen vpliv preko teh ljudi. Kajti, če se je to izrodilo do te mere v Nemčiji kot vsepovojno obdobje v demokratični državi, ki je doživela tudi obsežno

106. TRAK (VI)

(nadaljevanje) lustracijo po času nacizma, in prav je, da jo je doživela, potem se vprašajmo kako to izgleda šele na slovenskem primeru. Ko govorimo o, naj mi bo oproščeno, ker uporabljam zgodbe iz obdobja po času nacizma v Nemčiji, ampak če se je tam to izrodilo, po toliko letih demokracije, kako je pa to pri nas. Če pogledamo malo kaj je pri nas civilna družba. Verjemite ali ne, tega imam 30 strani in jih bom z veseljem zelo počasi prebiral in to nekajkrat, če bo v resnici tak predlog prišel. Na čelu športa imamo bivšega predsednika SD-ja, na čelu fakultete, na čelu univerze bivšega predsednika SD-ja, na čelu druge fakultete bivšega ministra SD-ja, potem če želite upokojencev bivšo poslanko SD-ja, ki potem vehementno napada in kritizira vlado. Me zanima, če bo tudi sedaj tako zelo kritična. Pa potem naprej, da ne govorimo od akademske, športne zveze, kjer najdemo sedanje kandidate za poslance spet na strani SD-ja, pa potem različne univerze, humanitarne organizacije in društva, kjer najdemo vse od nekdanjega LDS, sedaj če so ti še v LDS, ali so sedaj pri Zares, ki je dejanski pravni in vsebinski, recimo, temu naslednik nekdanjega LDS, to sta gospa Širca in gospod Golobič za to garancija po svoji osebnosti, pač pa so prestopili morda v Zares ali SD, se opravičujem, jaz se pač sklicujem na tiste podatke, ki so bili javno dostopni in so preverljivi, pa posebej poudarjam, lahko dam tole komu in lahko pregleda, da ne omenjam gospoda Mirka Jeleniča, ki je bil pri SD, pa gospe dr. Andreje Černak Meglič na čelu društva Unicef, kandidatke SD-ja nekdanje. Pa potem odvetniško zbornico, če gremo na pravosodni sistem ali pa v Slovensko sodniško društvo, kjer najdemo funkcionarja LDS gospoda Zalarja, ali pa v prvem primeru gospoda Kozinca iz Zares-a in tako dalje, da ne govorim o sindikatih, kjer če slučajno najdete koga, da ni ravno nekdanji funkcionar sedanjega SD-ja bo pa verjetno v sorodu s kakšnim bivšim predsednikom te stranke. Ne bi sedaj s tem niti več nadaljeval. Ampak to je v resnici tisto, kar je civilna družba in zato opozarjam, da je to največja možna past in tudi najbolj nedemokratičen od vseh možnih principov, ki se je izrodil celo v Nemčiji, kaj bo šele v Sloveniji. Kaj je bilo to, kar smo že imeli 8 let, smo vsi videli. .../Nerazumljivo./ svoj simbol, to je bil gospod Kocijančič, bivši predsednik SD-ja, ki je to mesto nastopil praktično direktno iz funkcije članstva v vodstvu stranke. Za nazaj je neka potrdila potem prinesel, da tam ni več aktiven, tako da je bila sramota totalna. To je tista civilna družba o kateri v toliko govorite in na katero se tako sklicujete, ker vas zanima oblast brez odgovornosti. Prevzemite odgovornost, saj ni noben problem. Jasno je, da si vsaka politika na nek način poskuša, če že ne zagotoviti vpliv na medij, pa vsaj zagotoviti njegovo nevtralnost. Zagotoviti, da so enaka merila za vse. In točno to je bilo tisto, kart smo želeli mi. Mi smo vedeli, da pri medijih takih kot so je neumnost ustanavljati neke nove medije, ker je slovenski trg izrazito omejen. Mi pa nimamo nobenih ne vem kakšnih silnih povezav v finančnih krogih, da bi lahko od tam črpali kapital tako dolgo, da bi se nek nov medij etabliral.

107. TRAK: (NB)

(Nadaljevanje) To se pravi, je bil naš cilj, da uresničimo ustavno pravico tako, da pač je vsakomur vsak trenutek dosegljiva, nepotvorjena, iz različnih vrednostnih zornih kotov dosegljiva informacija in v enem delu trdim, je to tudi uspelo. Imamo nekaj, kar ne opredeljujejo kot demokratičen dosežek, kot demokratičen standard zelo visokega nivoja, samo če želite naše učbenike, to določajo tudi, če želite, ameriški učbeniki politologije, in če kdo ne bo verjel tega, kar bom sedajle rekel, mu prinesem tudi kakšen učbenik kakšnega profesorja iz FDV-ja, kjer to izredno piše. Gre seveda za neposredne prenose. Neposredne prenose sej celotnega parlamenta in njegovih delovnih teles in zato med prvo in osnovno, kar me zanima, ob tej napovedi, ki ste jo zapisali je, kakšna naj bi bila sedaj usoda teh prenosov oziroma tretjega programa RTV Slovenija in še posebej, kajti tudi to je sedaj že dosežen demokratični standard, ali bodo ti dosegljivi vsem še naprej, tudi tako kot so bili do sedaj, vsaj preko poskusnega oddajanja na drugem programu, ko je šlo za seje Državnega zbora kot celote. To je prvo, kar bi v tem primeru postavil.
Drugo kar me zanima. Se zavedate, kako nedemokratična je ta pogodba s tega vidika, da predvideva izničenje treh edinih, še ne prečrtanih, neposrednih odločitev ljudstva na referendumu. To je globoka nedemokratičnost, ki večja že skoraj ne more bit. In še enkrat poudarjam, to kar vi predlagate, ni nek BBC, neka nadgradnja obstoječega sistema, ampak vračanje na staro, na Kocijančič televizijo, kjer je bila kobajagi civilna družba. Tako kot se je pa to izrodilo, pa ne bi še enkrat ponavljal, ker sem bil, mislim da dovolj jasen.
Moram še nekaj reči; po tem novem zakonu, je vendarle bil nek celovit pozitiven učinek, tudi če gledamo javni zavod RTV Slovenija v celoti. Namreč prvič po zelo dolgem obdobju, po vladavini prejšnje ureditve namreč, ko je bilo ves čas prisotno padanje gledanosti programa, ko je poslovala televizija v glavnem, ne ves čas, ampak v glavnem zelo negativno, je bilo sedajle prisotno zelo pozitivno poslovanje, in kar je še bolj zanimivo, ob tem, ko so bile dane nove naloge televiziji in se je te naloge uspešno uveljavilo, in kar je najpomembnejše, gledanost je rasla. To hočem posebej poudariti. Gledanost velike večine TV programov je naraščala. Počasi in konstantno, ves čas veljavnosti novega zakona. Zato se ob predlogu zavračanja na staro, in to postavljam kot vprašanje, ne morem znebiti vtisa, da gre na načrtno uničevanje javne televizije v korist komercialne televizije, kjer je znano, da imajo delež tudi nekateri politiki, celo nekdanji podpredsednik vaše bivše stranke, kolikor mi je znano, je tam imel nek delež, vsaj v javnosti se je o tem precej pisalo. Če govorim o vaši bivši stranki, še enkrat povem, vsebinsko je zagotovo naslednica LDS, sedaj Zares, in da ne bo kakšnega nesporazuma.
Potem pa bi čisto za konec postavil še eno, za enkrat bolj hipotetično vprašanje. Poglejte, v tej koalicijski pogodbi, kajti trdim, da je to osnova, ki zavezuje vse in vsakogar v tej vladi, saj ste vendar vi podpisniki te zgodbe in naj bi predstavljala temelj, je kar dvakrat omenjen izjemen pomen komisije za boj proti korupciji oziroma neodvisne protikorupcijske komisije, da se bodo širile njene pristojnosti, piše na deseti strani, in potem je cel odstavek in nato na 51. strani še en daljši odstavek, katerega začetek citiram: "Koalicijski partnerji poudarjamo

108. TRAK: (NB)

(nadaljevanje) pomen neodvisne protikorupcijske komisije. Zavezujemo se, da bomo komisiji zagotovili položaj in vlogo centralnega in samostojnega državnega organa, ki bo uresničeval protikorupcijsko strategijo na nacionalni in operativni ravni. Komisija bo skrbela za zagotavljanje integritete javnega sektorja, odpravljanje in preprečevanje vzrokov korupcije s poenotenimi pravili v zvezi z etiko ravnanja v javnem in zasebnem sektorju nasproti interesov, itn."
No, zdaj pa postavimo hipotetično vprašanje. Ta vlada, poleg vsega drugega, izjemen pomen, vsaj tako sledi tudi iz enega poglavja, ki je še dodatno k tem kar sem že omenil, postavila tudi boj proti korupciji in proti gospodarskemu kriminalu. Ali je torej za ministra v tej vladi primerna oseba, za katero bi ta ista protikorupcijska komisija ugotovila direktno kršitev zakonodaje, neposredno koruptivno dejanje za katero obstaja osebna odgovornost te osebe in kako je potem s tistimi, ki to, bodisi tolerirajo, bodisi podpirajo. Hvala za odgovore.

PREDSEDNICA MAG. MAJDA POTRATA: Hvala, gospodu mag. Branku Grimsu. Gospodu Juriju dajem besedo za repliko. Upoštevajte tri minute, največ.

FRANKO JURI: Hvala predsednica. Mislim, da gospoda Grimsa verjetno ni bilo, ko je bilo že odgovorjeno na to zadnje vprašanje, ampak bo sama ministrica pojasnila. Kolega Grims, eno vprašanje. Ali vi res menite, da en tak referendum, kakršen je bil vaš referendum o izbrisanih, nad ustavo in nad človekovimi pravicami?
Drugič. Inponiran je seznam bivših partijcev ali članov neke stranke, ki ste ga prebrali. Ste pa pozabili še eno oseb; dosedanjega predsednika vlade in predsednika SDS-a, bivšega člana zveze komunistov. Hvala.

PREDSEDNICA MAG. MAJDA POTRATA: Hvala gospod Franko Juri. Navada, železna srajca. Prosim, gospod mag. Grims, postopkovno imate ja.

MAG. BRANKO GRIMS: Ja, postopkovno, seveda bom najostreje protestiral proti vaši direktni in očitni zlorabi tega poslovnika. Dovolili ste repliko, ki v ničemer ni bila replika, ki v ničemer ni bila opravičena, ki v ničemer ni bila skladna s poslovnikom in gre za direktno vašo zlorabo tega položaja, ki ga tukaj imate. To kar je on govoril, seveda je bila advokatura, ne pa replika, da o tej vsebini raje ne bi sedajle naprej sploh komentiral. Bova to imela še veliko priložnosti in bom ...., z veseljem takrat.

PREDSEDNICA MAG. MAJDA POTRATA: In vaš postopkovni predlog je?

MAG. BRANKO GRIMS: Da se držite poslovnika, gospa Potrata. Saj veste, to je tista modra knjižica, kjer piše gor Poslovnik, in ki nas vse zavezuj, ki pravzaprav na nek način predstavlja ustavo v tem parlamentu.

PREDSEDNICA MAG. MAJDA POTRATA: Gospod Grims, jaz Poslovnik upoštevam, ampak za razliko od nekaterih tukaj navzočih, jaz ne vidim v glavne drugih, in če me kdo prosi za repliko, mu moram besedo za repliko dat, sam pa odgovarja za to kar bo povedal. In prosim, če to razumete, da se ne bi še v naprej prepirali o stvareh, ki so popolnoma jasne. Nekateri pač vidijo tiste stvari, ki jih ni.
Ne dajem vam več besede. .../Glas iz ozadja./... Sedaj se javljam... Nimate besede, gospod Grims. Gospod Grims! Prvič vam izrekam opomin.... Gospod Grims, izrekam vam opomin!
Izvolite, gospod Tanko.

109. TRAK: (MK)

JOŽE TANKO: Hvala lepa za besedo. Da pomirimo malo te strasti, ki so se po nepotrebnem razplamtele, pa tudi po nepotrebnem zato, ker ste dali repliko nekomu, ki ni bil v razpravi niti omenjen, niti se njega to ni nič dotikalo. Repliko se da po poslovniku nekomu, ki je omenjen, ki je izzvan, ne pa nekomu, ki si nekaj domišlja... Tukaj ste zagotovo spremljali to razpravo, da ste opazili, da ne Zares(?) v tem delu, kar je gospod razpravljal, ne kolega Juri osebno ni bil z ničemer ne prizadet, ne kakorkoli drugače in narobe naveden. Citiral je vsebinsko. Se pravi tisto, kar je ugotovljeno. In meni je pravzaprav žal, gospa, da se proti koncu hearinga, ki je zaradi takih nerodnosti pri vodenju, način komunikacije zaslišanj pri tem hearingu ali pa zasliševanju zvodeni. Mislim, da je to nepotrebno in bi vas tudi sam prosil, da so vaše intervencije tam, kjer so potrebne. Gospo Irgl ste prekinili, drugih razpravljavcev in tistih, ki so spraševali niste prekinjali, razlogov ni bilo ne za to repliko, ne za tisto prekinitev in je dejansko res škoda, da lahko ena taka razprava, ko imamo veliko vprašanj in lahko tudi dobrih odgovorov, peljemo na način, ki tudi zaradi vodenja ni dostojen. Hvala.

PREDSEDNICA MAG. MAJDA POTRATA: In vaš postopkovni predlog je?

JOŽE TANKO: Zelo enostaven je bil, da delamo po modri knjižnici, upam, da ste razumeli poanto moje razprave.

PREDSEDNICA MAG. MAJDA POTRATA: ... težko razumeti, zaradi tega, ker posebej poudarjam, da si bom pri vodenju Odbora za kulturo, šolstvo, šport in mladino prizadevala ustaviti slehernega govorca, ki bo kazal s svojim govorjenjem znamenja sovražnega govora. Neomenjanje nekaterih stvari, ki jih vsak med nami pozna je enako kot omenjanje in tukaj dovolite, da se vprašate, kakšna je raven razpravljanja vaših članov poslanske skupine.
Zdaj pa bom še sama razpravljala, nisem poprej hotela, ker smo bili pod časovnim pritiskom, zdaj pa te omejitve ni več. Spoštovana kandidatka za ministrico, gospa Majda Širca, bili ste poslanka v tistem času, ko je nastal prvi nacionalni program za kulturo, bili ste poslanka v tistem času, ko je bil sprejet poslanski zakon o javni rabi slovenščine in zagotovo se spominjate tega, da je bil v nacionalnem programu za kulturo slovenski jezik postavljen na prvo mesto. Seveda skušajo nekateri spodbijati prizadevanje za slovenščino tistim, ki smo drugače misleči in smo predvsem levičarji, ker naj bi bila skrb za jezik samo domena ene politične opcije. Ampak vendarle je v prejšnjem mandatu bila preklicana ustanovitev delovne skupine za jezikovno politiko in jezikovno načrtovanje, ki je bila sestavljena iz najvidnejših strokovnjakov in poznavalcev slovenščine, ki bi tudi drugih jezikov, ne samo slovenščine, ampak zlasti medkulturnosti in še več jezičnosti, kar bi zagotovo pomagalo izboljšati resolucijo, o kateri ste govorili, to je resolucija o jezikovni politiki in jezikovnem načrtovanju. Potem bi morebiti v tem dokumentu imeli manj navedenih drobnarij, ki so bile zelo nedosledno vstavljene v resolucijo in se pri nekaterih že kar brez razpisa vidi, kdo bo nosilec nekaterih nalog, pri drugih pomembnih projektih pa nosilcev ni bilo ali pa so bili ti pomembni projekti zamegljeni s številnimi

110. TRAK: (MK)

(nadaljevanje) drugimi rečmi. Tisto, kar vas sprašujem je, ali sami vidite kakšen segment, v katerem bi bilo treba resolucijo o jezikovni politiki in jezikovnem načrtovanju izdatneje okrepiti glede na to, da je v koalicijskem sporazumu vsaj na treh mestih govora o slovenščini, to je izrazita podpora nastajanju novega slovarja moderne slovenščine, to je velik projekt, ki bo terjal zagotovo številčno okrepljeno ekipo in tudi znatna sredstva. V koalicijskem sporazumu je tudi posebej zapisano vprašanje, da bo treba premisliti, kako s slovenščino v visokem šolstvu premisliti, zaradi tega, ker je zelo odprto vprašanje in nekateri vrhunski strokovnjaki celo menijo, da so posamezne funkcijske zvrsti slovenščine v posameznih strokah, še bolje znanostih, vendarle domena drugih jezikov, ne slovenščine, sama pa menim, da je treba vedno znova vprašanje jezik presojati, komu je kakšno delo namenjeno in sodim, da je tako pedagoški, kot znanstveni in raziskovalni proces v Sloveniji in na slovenskih javnih univerzah namenjen predvsem ali večinsko državljankam in državljanom Slovenije. In kaj lahko se zgodi, da bo stroka sama ugotovila, da je znašla v gluhi lozi. Naj vam samo povem, zato, da je v Ameriki že prodrlo stališče, da Američani pravzaprav ne vedo, kaj se dogaja v nacionalnih znanostih, zaradi tega, ker lahko o nacionalnih znanostih presojajo samo z vidika tistega, kar je prevedeno v angleščino. Jaz te unifikacije jezikovne ne bi gnala do absurda, ampak štejem, da je interes poslanstvo naloga in dolžnost strokovnjakov s posameznih področij, da skrbijo tudi za razvoj vseh funkcijskih zvrsti jezika, tako kot razumem oba pripadnika, oba poslanca narodnih skupnosti, da čutita to potrebo, da so slišni tudi kot pripadniki manjšine v tem večjem, širšem slovenskem prostoru in zdi se mi, da te tolerance do jezika ne zmoremo vedno in da smo zelo selektivni in zelo pazimo, do katerega jezika smo tolerantni, ne pazimo pa na toleranco do vseh jezikov. Tudi manjšinskih, da ne nadaljujem, česa vse še nimamo razvitega.
Ko je bilo prej govora o tem, da si je neka politična opcija za predvolilni čas izbrala nek slengovski izraz je,

111. TRAK: (MK)

(nadaljevanje) pojdite pogledati magnetogram, ko bo napravljen, bil za citat izbran nagovor predsednika države "šola je cool". Jaz ne bom rekla, da ne obvladam tega, da je posamezna jezikovna zvrst zvezana tudi s priložnostjo in naslovniki, ki so, ampak predsednik države je že vedel, zakaj je mlade nagovoril s tem izrazom. Do vprašanj, ki zadevajo jezik, jezikovno politiko in jezikovno načrtovanje mora imeti država izredno odgovorno vlogo, pri čemer pa mislim, da si država ne sme jemati in v njenem imenu politika, ne sme jemati normativne funkcije, če me razumete, kaj hočem s tem reči. Država ne more pravopisa predpisati. Namreč, jezik je slog, slog je človek, človek je mišljene, kaj hočem povedati? Vsakega človeka izdaja njegov jezik. In to želim, da je tudi sporočilo za konec te naše razprave, ker bi nam bilo lažje, če bi se tega zavedali. Vas pa torej spoštovana kandidatka na koncu še enkrat sprašujem, kako vi vidite v kontekstu Ministrstva za kulturo in sektorja za slovenščino, ki ga imate tam, ki je bil vzpostavljen z nekimi čisto drugimi hotenji, kot tistimi, o katerih sama razmišljam in o katerih sem skušala zelo na kratko spregovoriti? Kje bo treba razmejevati med pristojnostmi inšpekcije, kje pa se sektor za slovenščino ne bo smel vpikovati v vprašanja jezika, seveda mislim zlasti na tisti stavek ali tisto poved, ki je v koalicijskem sporazumu zapisana, ki pravi spodbujali bomo raziskovanje in promoviranje slovenskega jezika? Hvala za odgovor. Ne vidim, da bi še kdo želel kaj vprašati. Dajem vam še zaključno besedo. Izvolite.

MAJDA ŠIRCA RAVNIKAR: Hvala lepa. Da pridemo prej do zaključka, bodo tudi moji odzivi tokrat nekoliko krajši, tudi zaradi tega, ker nekaj tega je bilo že povedanega in se deloma podvajajo tudi določena vprašanja. Temu se reče res zaslišanje, hearing, zaslišanje in zanimivo je prisluhniti temu, kar vsakega posebej, z različnih vidikov in motivov zanima. Ampak tega zaslišanja ne razumem kot komisarsko zaslišanje. Znano je iz nekaterih časov, v katerem bi morala interpretirati, kaj sem mislila, ko sem nekaj napisala, bodisi, ne vem, od kje vaši citati ali z blogov ali iz medijev, ali je potrebno na zaslišanju interpretirati svoje misli in braniti svojo svobodo govora. Jaz bom z veseljem, gospodična Irgl z vami se usedla, pa ne samo o vprašanju akcije, o kateri sprašujete, tako imenovanega zažiga križa, ampak tudi o kakšnih drugih motivih, ki so vezani na križ, o katerem sem v svoji literaturi tudi pisala, pa očitno ni prišla še do vas. Recimo celotni ikonografiji, ki je vezana na snemanje iz križa. Zakaj .../Nerazumljivo./... jaz upam, da je prava referenca, lahko upodobil se motive in se, danes bi mogoče vi rekli, tudi sovražno in nestrpno izražal do določenih snemanj križa recimo. Tudi na vprašanje ikonografskih motivov, ki so vezani na Marijo z detetom v naročju, ki je še posebej zanimiv v zgodovini in umetnosti, sem mnogo pisala.

112. TRAK: (MK)

(nadaljevanje) Ampak v strokovnih revijah se danes še da objavljati, v ostalih ne, politiko. Zato se poslužujemo potem vlogo, ampak to, na kavi opredeljevati se do svojih lastnih tekstov oziroma do dejanj znotraj umetnosti nekoga drugega, pa ne bi počela, tudi z vidika morebiti napačnih interpretacij. Edino eno stvar vam bi rada povedala in tukaj dejansko izkoriščam ta zbor, ta odbor, nisem nikoli imela podobe, ki jo je glasbena skupina .../Nerazumljivo./... obesila na CD njihov. Je pa res, da mi je to nekdo zelo lepo prikrojil, dodal oziroma pripisal in da je tudi res, da mediji to že štiri leta ponavljajo in na koncu tudi neka gospa poseže po nekem dejanju, zaradi napačne informacije, da je v pisarni Majde Širca kdajkoli visel ta motiv. Bile so revije, na katerih je bil ta motiv objavljen. To je res. In mislim, da svoboda in pravica je, da beremo in imamo pri sebi čim več literature.
Če bi bila nestrpna, potem recimo te gospe, ki mi je iz zaključka, ki je bil konstrukt neke, kako se temu reče, zle misli, ne bi izognila, ampak sem jo obiskala. Kar se tiče kolizeja in stadiona, gospod Colarič, jaz sem želela ali sledila, kako bo matično ministrstvo tudi za ta vprašanja reagiralo v tem primeru in mi je žal, da se ni odvilo bolj konstruktivno kot bi človek želel. V primeru vprašanja obnove stadiona očitno je prišlo do dovolj nesporazumov. Kolizej se je za določen čas zadržal .../Nerazumljivo./... ampak v tem letu dni na žalost ni prišlo do dogovorov, jaz mislim, da to so zelo velika vprašanja, ki jim mora dati odgovor tisti, ki zna tehtati interes med ohranitvijo nečesa in potrditvijo, da to nekaj je vredno in potrebno ohraniti in nekim interesom, pa tudi dejstvom, da država recimo za ... stadion ni imela nikoli dovolj volje ali pa denarja, da o kolizeju sploh ne govorim. Saj ni samo to, ta dva primera, gre tudi za vprašanje cukrarne in marsikaterega drugega, kjer je zrelost družbe na preverbi, zrelost v tistem smislu, da zna tehtati interese ene in druge vrste.

113. TRAK: (NB)

(Nadaljevanje) Vemo kaj je Plečnik. Jaz sem pričakovala, da Plečnik bo v tem obdobju, še posebej pri izvrstnem in tudi pravilno nagrajen Plečnikolog bil direktor direktorata za kulturno dediščino, da se bo ta opus zaščitil, tudi s stadionom, čeprav vemo, da ni to tisti pika na i Plečnika. Ampak tukaj je potreben dialog, tukaj je potrebno prisluhniti eden drugemu, drugega odgovora ni in tisti, ki ima vzvode za ta dialog, lahko pospeši ali utrdi, ima seveda veliko možnost, da pride do dobrih rešitev. In boljši odnos države in mesta je potreben in res je, v tem času po osamosvojitvi je na nek način, čeprav se je zmeraj očitalo Ljubljani kot tisti, ki je, češ da največ gradila, največ gradila, največ uredila. Najmanj je naredila Ljubljana in z nacionalnimi institucijami in sedaj je čas, da uredi ključne institucije tudi Ljubljana. Nimamo NUK-a, ampak dobro, to so vprašanja, ki jih ne bi smela sedaj odpirati, ker lahko še enkrat podaljšamo, ni smiselno da jih. Nimamo po 18. letih zgrajene Narodne univerzitetne knjižnice, hvala bogu imamo številne knjižnice po Sloveniji in zelo lepo in dobro urejene. Tudi za gledališča. Hočem reči, da ta policentričnost se je zgodila in čas je, da tudi Ljubljana dobesedno uredi te velike zalogaje, niso majhni, verjetno tudi zato so čakali v prihajajočem času in kaže, da se bo to zgodilo.
Gospod Grims. Veliko vprašanj ste izpostavili. Težko vam bom odgovorila na kakšno, zaradi tega, ker ko smo, ko sem vam vsem skupaj poskušala predočiti premike, ki jih je potrebno narediti medijske zakonodaje, tudi RTV Slovenija, sem usmerila vse te premike v dialog. Mnogo raziskav je bilo narejenih, mnogo pogledov je bilo podanih, mnogo rešitev je bilo predlaganih. Konec koncev, tudi v samem času sprejema zakonov je bilo mnogo amandmajev napisanih. Tudi ta, ne tako priljubljena, pri vas civilna družba, jih je pripravila in sami smo nekateri za njimi stali zelo sigurno, če tako rečem. Tako, da te odgovore vam bo dala ta sfera, ki bo to znala misliti in premisliti. Jaz bom to sfero lahko samo spodbujala. To je ključno. Ali je to model, ki ga nekateri vidijo v BBC-ju, vprašanje. Osebno lahko rečem, da se bolj strinjam s sedanjim modelom, ko kombinira oglaševalske in ostale prispevke iz prispevka za RTV Slovenija. Skratka, te odgovore vam bodo drugi dali. Jaz bom te pogovore spodbujala in jih poskušala, in poskušala botrovati tam kjer trenutno niso primerni. Zgodilo se je pač, da RTV Slovenija je trenutno po tolikih obljubah danih pred referendumu, po referendumom, tako rekoč vse do zadnjega, ko smo na zadnjem Odboru za kulturo, šolstvo in šport v tem letu poslušali poročilo nadzornega sveta RTV Slovenija oziroma namestnika nadzornega sveta RTV. In magnetogram sem si spravila, gospod Grims. Žalosten je. Žalosten je zaradi tega, ker pove, potrebno bo dvigniti prispevek RTV, govori o temu, da je RTV Slovenija trenutno v zelo hudih težavah, ker ima 16 milijonov... Počakajte, se opravičujem... 600 milijonov pa 350 tisoč evrov izpada zaradi nepobranih prispevkov in samo 300 tisoč evrov, bom rekla, izpada zaradi tistih rešitev, ki so bile vezane na oprostitev plačila za socialno šibke in ostale.

114. TRAK: (NB)

(Nadaljevanje) Ampak, da sedaj še prodaja to srebrnino, ki je v obliki teh slavnih obveznic za Eutelsat, da iz te srebrnine se lahko plačujejo tudi licence za Piramido, da se iz te srebrnine lahko plačujejo tudi plače, ki so na določenih mestih potrebne, reklamiranje pa scenografija in propagandiranje itn., kar vse javni zavodi potrebuje. Ampak sedaj črpa ne iz prispevka, ki ga bo morala očitno ali pa vsekakor, ker bo na drugi vladi, da nas spremeni. Ampak sedaj črpa pač iz tistega, kar bi moralo biti usmerjeno v razvoj, v digitalizacijo, v arhive, v vse ostalo kar potrebuje in kar smo se zavezali, Evropa. Hrvatje so to že naredili tako rekoč, mi pa še ne. 2012 naj bi se to zgodilo. Hočem reči, da jaz poznam osebno in dobro je to, da nekdo, ki neko področje s katerim se sooča, tudi z željami po spremembam pozna neka dejstva. Tudi vi jih poznate in jaz mislim, da ste pomemben sogovornik pri temu, ampak trenutno je pač tako, da to kar se je zgodilo z zakonom, je pripeljalo do tega o čemer sem prej govorila. In to ni dobro stanje. Ni samo to, da je pač politika si želela in nekje tudi dosegla to, da je vstopila v to hišo z močno spodbujenimi krili in vetrom. Ampak lahko so tudi drugi razlogi. Verjetno so, ampak če se le da, je smiselno to popraviti. In mislim, da dovolj volje in da se tudi kakšni pomisleki, ki so morebiti kdaj na delu, lahko odpravijo. Ne govorim o temu, da se je treba vračati nekam kjer smo bili. Ne, to ne. Potrebno je iti drugam in nadgraditi tam kjer smo bili nekoč in tam kjer smo trenutno danes.
S tem, da bi zaključila, gospa Majda, z vašimi primernimi poudarki, na katerega, glede resolucije o nacionalnem ali o jezikovni politiki, vam tudi težko odgovorim kaj tej resoluciji manjka in kaj ima odveč. Gre za neko moje videnje, ki govorijo v prid temu, da ima dosti drobnih stvari preveč in dosti pomembnih stvari premalo. Ampak kot vsaka resolucija, se ob poročanju in njenem izvajanju najdejo možnosti, da se popravljajo, in da se dopolnjujejo. Škoda je, da nimamo ob vaši prisotnosti tistih ljudi, ki so v tej hiši nekoč pomagali bistriti misli okrog jezika. Govorim o odboru, o delovnem telesu, ki ga je imel nekoč Državni zbor, s pomočjo katerega se je, v katerem ste tudi vi, aktivno sodelovali, marsikaj premikalo.

115. TRAK (VI)

(nadaljevanje) Mislim, da do sedaj mogoče sam sektor za slovenski jezik, ki je bil mogoče narejen ad perona nekoč ni še razvil vseh tistih možnosti, ki jih znotraj ministrske službe ima. Obe veva kako nizka sredstva so tam za raziskave bila. Če se spomnim, že spet jih navajam v tolarjih, za celotno dejavnost tega sektorja je bilo nekaj 4 milijone tolarjev, niti ne, saj ni niti en CRP(?). Velja prisluhniti vsem, ki bodo ob resoluciji imeli kaj smiselnega za spreminjati in ki bodo bdeli nad slovenskim jezikom in njegovo uporabo nasploh.

PREDSEDNICA MAG. MAJDA POTRATA: Hvala za odgovore. Izvolite, gospod Grims.

MAG. BRANKO GRIMS: Samo ponovil bom vsa tri vprašanja, na katera gospa Širca ni niti z enim stavkom odgovorila.
Prvič: Kaj meni o dejstvu, da se popolnoma izničuje kar tri referendumske odločitve v tej koalicijski pogodbi? Kajti model tako imenovane civilne družbe je bil tisti model, ki ste ga vi .../Nerazumljivo./ na referendumu pod odgovorom ne. Mi smo ponujali drug model, ki je bil izglasovan. Model za katerim stoji odgovornost tistega, ki ga izvaja. Prvič, to se pravi kaj je s tem.
Drugič: Kaj je z ohranitvijo demokratičnih standardov, ki so bili doseženi v tem mandatu? Na prvem mestu, seveda, neposrednih prenosov vseh sej, tako Državnega zbora, kot delovnih teles in tudi s prenosom sej, da je dosegljiv vsem, vsaj sej Državnega zbora, tako kot poteka sedaj.
Tretjič: Ali menite, da je za ministrico primerna oseba, za katero je komisija za preprečevanje korupcije z dokumentiranim aktom ugotovila, da je direktno kršila zakon o preprečevanju korupcije in je torej osebno odgovorna za koruptivna dejanja?

PREDSEDNICA MAG. MAJDA POTRATA: Izvolite, gospod Tanko.

JOŽEF TANKO: Hvala lepa. Jaz tudi nisem dobil nekaterih odgovorov. Zelo eksplicitno sem vprašal: Koliko filmov bo v tem mandatu več, kot jih je bilo prej?
Druga stvar je, da sem vprašal in je bilo tudi rečeno, da ne bo odgovora, v zvezi petinskega dela poslancev v povezavi z mediji, ne katerega koli, ampak na medijskem področju.
In ko smo pri tem že, potem sem tudi vprašal ali, sedaj pa še bolj konkretno: Ali je etično primerno, da ima poslanec, recimo, permanentno stalno oddajo na RTV-ju v času trajanja mandata in pa tudi v času predvolilne kampanje?
In še eno vprašanje, dodatno, bi postavil iz vseh teh razgovorov, ki so sedaj bili, pa tudi ni odgovorov. Zanima me zelo jasno: Ali je referendumska odločitev več, kot so odločitve civilne družbe posameznih institucij ali delov civilne družbe? Ker očitno se sedaj tehta predvsem ali s temi organi tudi, da bo namesto političnih ali dela politike zastopana v teh organih RTV-ja, recimo, samo civilna družba. Pa me zanima eksplicitno: Ali bodo te odločitve predstavnikov civilne družbe v teh organih več, kot je bila referendumska odločitev ljudi?

PREDSEDNICA MAG. MAJDA POTRATA: Izvolite, gospod Franco Juri.

FRANCO JURI: Hvala, gospa predsednica. Imamo proceduralno vprašanje, ki je vendar pogojeno z odgovorom gospoda Grimsa. On govori o treh referendumih, pa mi ni jasno o katerih referendumih govori. Ponovite, prosim. .../Oglašanje iz klopi./ Me zanima, ker je proceduralno pomembno. Ker če govorimo o treh referendumih in samo eden ima neposredno zvezo s hearingom o kulturni ministrici

116. TRAK (VI)

(nadaljevanje) mislim, da je popolnoma izven tira. Torej, če govorimo sedaj o izbrisanih in oploditvi se mi zdi, da.... /Oglašanje iz klopi./ Torej, je o tem. Torej, proceduralno. Mislim, da tudi gospod Grims je zašel. Opozarjam, da to nima nikakršne zvezi s tematiko tega zaslišanja. Hvala.

PREDSEDNICA MAG. MAJDA POTRATA: Gospod Franco Juri, to ni bil postopkovni predlog, tako kot nista bila prej dva postopkovna predloga, čeprav so se sklicevali, tisti ki so govorili, na neko modro knjižico. Dejstvo je, da je bilo danes marsikaj takega slišati, na kar kandidatka za ministrico za kulturo ne more odgovoriti. Ampak vemo kako je, da vprašati je mogoče vse. Na kandidatki za ministrico pa je, kako bo odgovorila. To pa bo tudi vplivalo na izrekanje naše volje ali mnenja o tem, ali je ustrezna ali ni. Izvolite, gospa kandidatka.

MAJDA ŠIRCA RAVNIKAR: Hvala. Čisto na kratko. Gospod Tanko, koliko filmov. Jaz upam, da se bomo soočali v prihodnosti ravno z obrnjeno situacijo. Če smo letos v Portorožu videli 22, recimo, filmov, od tega sta bila dva narejena iz tako imenovanega nacionalnega programa, ostali pa so bili tako ali drugače spečeni, se pravi, po prosti volji, potem jim je pač sklad nekako pomagal, da so zaživeli, da bo v bodoče ravno obratno. To se pravi, da bosta dva po prosti volji in 20 iz nacionalnega programa. To so moje želje. Koliko jih bo.../Oglašanje iz klopi./ To sem vam pa povedala. Ne samo, da gre za več, ampak da gre za boljšo, stabilno in kontinuirano produkcijo, kar edina ta lahko nudi.
Ali je etično primerno nekaj o čemur ne vem, da naj bi nekdo nekje nastopal, to ni na ministru, da odgovarja. So pristojne in upam, da tudi neke določene.... To je moje osebno stališče. Ne vem, ne poznam ne primera, televizije toliko ne gledam, da... /Oglašanje iz klopi./

PREDSEDNICA MAG. MAJDA POTRATA: Lepo prosim, če bi nehali vmesno razpravljanje...

MAJDA ŠIRCA RAVNIKAR: ... gospod Tanko tudi vi ste kar precej na televiziji in ne morem, da o gospodu Grimsu sploh ne govorim. V tem primeru je tudi neprimerno, da se, ne vem, v dnevnikih iz toliko let nazaj pojavi nekdo drug.
Gospod Grims, kateri model naj bi v prihodnosti sprejeli in vključili v... Ne vem, zaradi tega, ker ga ne bi in ne želim prejudicirati, očitno gre za drugačen. Predvsem pa gre tudi za upoštevanje tistih evropskih priporočil in dobrih praks. Govorili ste.../Oglašanje iz klopi./

PREDSEDNICA MAG. MAJDA POTRATA: Lepo prosim, če ne bi posegali v besedo drugemu.

MAJDA ŠIRCA RAVNIKAR: Neposredni prenosi, ki jih je zakon prinesel so zaživeli tri leta prepozno, če se ne motim. Ne vem še danes, če so, ali niso, nekateri so selektivni. Opozarjam na probleme, ki jih ima, in vsi smo seznanjeni. Konec koncev javno so bili izraženi problemi, ki so nastali ob tem prenašanju financiranja in upam, da bomo poiskali nek model financiranja tega programa v katerega je vklopljen tudi prenos, da ne bo tako na prepihu kot je trenutno sedaj. Jaz ne govorim o nobenem ukinjanju prenosov, ki so sedaj vzpostavljeni in upam, da tudi drugi ne. Hvala.

PREDSEDNICA MAG. MAJDA POTRATA: Hvala. Zaključujem razpravo. Prosim, da v skladu z ustaljeno prakso gospa kandidatka za ministrico za kulturo zapusti sejno sobo, da bomo med tem lahko v odboru sprejeli odločitev o mnenju.

117. TRAK: (JJ)

(Nadaljevanje) Predlagam Odboru za kulturo, šolstvo, šport in mladino, da razpravlja in odloča o naslednjem predlogu mnenja: "Predstavitev Majde Širca Ravnikar, kot kandidatke za ministrico za kulturo z delovnega področja Ministrstva za kulturo je bila ustrezna." Odpiram razpravo o tem predlogu mnenja. Izvolite, gospod Grims.

MAG. BRANKO GRIMS: Hvala. V SDS smo se dogovorili s prisotnimi kolegi, da tega ne bomo podprli, iz preprostega in enega samega očitnega razloga, ki tudi mimogrede celo presega nekoliko odločanje o sami kandidatki. Da ga utemeljim, bom prebral mnenje Komisije za preprečevanje korupcije, številka 4 v ključnih točkah.
Majda Širca je bila februarja 2004, kot predstavnica Vlade za dobo 5 let imenovana v Svet Javnega zavoda slovenska kinoteka in izvoljena za predsednico sveta.
V letu 2005 je sklenila pogodbo, kot najugodnejšega ponudnika je na razpisu izbrala Družbo Ravnikar Potokar, arhitekturni biro d.o.o., zakonec predsednice Sveta javnega zavoda je v tej družbi deležnik z deležem, večji od 20 odstotkov. V obravnavanem primeru Javni zavod, kot naročnik, ki posluje po predpisu o javnih naročilih, ne bi smel preko javnih naročil sploh poslovati s poslovnim subjektom Ravnikar Potokar arhitekturni biro, katerega družbenik s poslovnim deležem preko 20 odstotkov je družinski član Majde Širca. Pogodba, kot je potem ugotovil, je zato nična. Podpisan Drago Kos, predsednik. Tudi gospa Širca se je sama mnogokrat sklicevala na to komisijo, govorila o boju proti korupciji, še več pa je govorila o tem obstoječa koalicija. V SDS menimo, da ne štejejo besede, štejejo dejanja. Zato opozarjam, da kdor bo danes, po tem - če kdo želi, se to lahko tudi prosim, razmnoži in razdeli vsem prisotnim članom - glasoval za Majdo Širca, kot kandidatko in če bo ona predlagana po tem, kot ministrica v Vlado Republike Slovenije, potem je to kronski dokaz, ne samo, da ta Vlada ne namerava preganjati korupcije, ampak, da bodo očitana, dokazana celo, pazite dokazana ugotovljena koruptivna dejanja, celo nagrajena s politično funkcije. Ali si sploh predstavljate kakšne dimenzije bi tak predlog, ali tako pozitivno glasovanje o tem sklepu v vašem primeru potem imelo.

PREDSEDNICA MAG. MAJDA POTRATA: Hvala lepa. Želi še kdo o predlogu menja razpravljati? Izvolite, gospod Kek. V svojem imenu, ali v imenu poslanske skupine.

FRANCI KEK: V svojem imenu. Ne vem čemu tak dramatičen govor, ko pa je Majda Širca že razložila ta primer. Škoda, da je ni v tem trenutku tukaj, da bi ga še enkrat, če je mogoče gospod Grims bil odsoten. Ampak o tej stvari je ona že vse povedala.

PREDSEDNICA MAG. MAJDA POTRATA: Hvala lepa. Dajem predlog mnenja na glasovanje. Še enkrat poudarjam, da je mnenje tako: "Da je bila predstavitev Majde Širca Ravnikar ustrezna." Želi kdo obrazložiti glas? Izvolite gospod Tanko. V svojem imenu, ali v imenu poslanske?

JOŽE TANKO: Lahko, kar povem, da predloga ne bom podprl, zato ker na nekatera vprašanja sploh nisem dobil odgovorov, ste se tudi zelo izogibali tem odgovorom. Na splošno pa so bili odgovori tudi zelo pavšalni in tudi zelo splošni. Tako, da kakšnih argumentov, da bi kakorkoli drugače odločal, ni.
Bi pa vas gospa predsedujoča, ker tako striktno vodite sejo opozoril, da gospod Kek, prej ko je imel besedo, ni obrazložil tisto, za kar se je javil, ampak se je ukvarjal s tistimi, ki pač drugače mislijo in bi bilo prav, če se prijavi obrazložitvi glasu, da pove o tem, kaj on misli, ne kako bi mi morali misliti in da bi nam mogel še kaj povedati. To smo sami zaznali, da odgovora

118. TRAK: (JJ)

(Nadaljevanje) ustreznega tu ni bilo.

PREDSEDNICA MAG. MAJDA POTRATA: Hvala. Naj prvi vrže kamen, ki je brez greha.
Torej, dajem na glasovanje ta predlog in sprašujem, kdo meni, da je bila predstavitev ustrezna? (13 članov.) Kdo je proti takemu predlogu mnenja? (5 č lanov.)
Ugotavljam, da je mnenje, da je bila predstavitev ustrezna, sprejeto s 13 glasovi za in s 5 glasovi proti.
Prosim, da gospo kandidatko pokličete.
Spoštovana gospa kandidatka, dovolite, da vam izrazim ugotovitev, ki pravi, da je bila vaša predstavitev za ministrico za kulturo, ki sodi v resor Ministrstva za kulturo ustrezna. Tako je menilo 13 članic in članov Odbora za kulturo, šolstvo, šport in mladino in 5 jih je menilo, da ni bila ustrezna.
To voljo odbora bomo sporočili predsedniku Državnega zbora in predsedniku Vlade in vam iskreno čestitam. /Aplavz./

MAJDA ŠIRCA RAVNIKAR: Zahvaljujem se vam za podporo, tudi za drugačne misli, ki jih imate. Vidim, da volje za pogovor je kar nekaj ... o tudi strokovnih vprašanjih, kar nekaj. Jaz nimam vseh odgovorov, dejansko in upam in želim, da jih bomo delili kje še skupaj. Konec koncev, danes je bilo malo dolgo in morebiti ste, ali smo vsi mi nekoliko lačni. Hvala lepa.

PREDSEDNICA MAG. MAJDA POTRATA: Hvala lepa, gospa Majda Širca Ravnikar.
Samo sebe določam za poročevalko, za 2. točko dnevnega reda.
S tem zaključujem 2. točko dnevnega reda.
S tem zaključujem 1. nujno sejo Odbora za kulturo, šolstvo, šport in mladino.
Hvala lepa. Pa pojdite kaj pojest.

(Seja je bila končana 17. novembra 2008 ob 17.01.)

Na seznam sej

Seje delovnih teles

Besedilo